Več o konferenci si lahko preberete TUKAJ.

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih treh mesecih leta 2012 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno za 574.010.861 € bruto obračunane premije. To je za 1,49 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. Premija premoženja je znašala 424.563.205 € (1,98 % več), premija življenja pa 149.447.656 € (10,18 % manj kot v enakem obdobju leta 2011).

Prosimo vas, da si vzamete 2 minuti časa in izpolnite spodnjo anonimno anketo. Anketa nam bo razkrila stanje finančne pismenosti državljanov Slovenije.

http://fluidsurveys.si/surveys/vida-R/anketa-o-financni-pismenosti/

Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo.

Slovensko zavarovalno združenje, g.i.z. v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, d.d. organizira Seminar za zavarovalne detektive.

Seminar bo potekal v sredo, 9. maja 2012 na Zavarovalnici Triglav, d.d., Verovškova ulica 60 b, Ljubljana.

Vabljeni.

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih dveh mesecih leta 2012 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno za 383.673.108 € bruto obračunane premije. To je za 0,26 % več kot v enakem obdobju leta 2011. Premija premoženja je znašala 283.164.275 € (4,58 % več), premija življenja pa 100.508.833 € (10,19 % manj kot v enakem obdobju leta 2011).

Zavarovalnice, članice SZZ, so v dvanajstih mesecih leta 2011 zbrale za 2.092.317.187 € bruto obračunane premije, kar je za 0,12 % manj kot v enakem obdobju leta 2010. Z vsemi vrstami premoženjskih zavarovanj je bilo zbranih premij za 1.454.086.485 € ali za 1,06 % več, z življenjskimi zavarovanji pa 638.230.702 € ali za 2,71 % manj. Več pa v datoteki ST-50_4.Q 2011.xls.

Ob 20-letnici ustanovitve Slovensko zavarovalno združenje, Biro zelene karte organizira 18. in 19. aprila 2012 v Grand hotelu Primus na Ptuju XVIII. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja.

Predvidene so naslednje teme:

Eno leto po uveljavljanju novosti štirih zakonov v praksi
Ljubo Zajc, Agencija za varnost prometa

Vloga in praksa varuha pravic s področja zavarovalništva
Alenka Rozman, Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d.

Spremembe na področju registracije motornih vozil
dr. Robert Jerončič, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet

Spremembe v registru motornih vozil
Duška Vipotnik, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet

Kako postati in ostati varen voznik. Ali smo starejši vozniki samouki?
dr. Majda Zorec Karlovšek, Medicinska fakulteta v Ljubljani

Izvajanje policijskih pooblastil na podlagi spremenjene zakonodaje na področju cestnega prometa
mag. Ivan Kapun, Ministrstvo za notranje zadeve

četrtek, 19. april 2012

Okrogla miza s predstavniki zavarovalnic in udeleženci seminarja

Mednarodni, ekonomski, pravni, aktuarski in škodni vidik zavarovanja avtomobilske odgovornosti v Sloveniji: včeraj, danes, jutri
Tjaša Korbar (Slovensko zavarovalno združenje),
Edi Glavić (Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d.),
Milan Viršek (Pozavarovalnica Sava d.d.),
Rudi Lipovec (Zavarovalnica Triglav d.d.),
Sebastjan Strmšek (Zavarovalnica Maribor d.d.)

Moderator: Zoran Miloševič (Zavarovalnica Triglav d.d.)

Vaše pisne prijave pričakujemo najpozneje do 4. aprila 2012 na naslov: Slovensko zavarovalno združenje, GIZ, ga. Vanja Galić, Železna cesta 14, 1001 Ljubljana (tel.: 01 43 77 098, faks: 01 47 35 692, e-mail. info.center@zav-zdruzenje.si).

Hotelsko rezervacijo pošljite najpozneje do 23. marca 2012 na naslov: Grand hotel PRIMUS, Pot v Toplice 9, 2251 Ptuj (tel.: 02 74 94 500, faks: 02 74 94 523, e-mail: rezervacije@terme-ptuj.si

Program seminarja s prijavnicama (PDF)

Slovensko zavarovalno združenje, g.i.z. v sodelovanju z Odborom za izobraževanje organizira 5. HRM konferenco, ki bo potekala 22. marca 2012 v prostorih Zavarovalnice Triglav, d.d., Verovškova 60 b, Ljubljana.
Konferenca je namenjena vsem delavcem finančnega sektorja, ki se ukvarjajo s kadrovskimi zadevami oz. so kakorkoli povezani z ravnanjem ljudi pri delu.

Rok za prijavo je 12. marec 2012.

Vabimo vas na prijetno druženje.

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v januarju leta 2012 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 196.431.890 € bruto obračunane premije. To je za 0,89 % več kot v januarju leta 2011. Premija premoženja je znašala 147.129.030 € (6,25 % več), premija življenja pa 49.302.860 € (12,32 % manj kot januarja 2011).

Knjiga z naslovom Socialno zdravstveno zavarovanje na 223 staneh pregledno predstavlja to področje od njegovega nastanka do današnjega dne. Poleg zgodovinskega orisa podrobno navaja sistemske, pravne, ekonomske in organizacijske podlage in okvire tega modela zagotavljanja zdravstvene varnosti prebivalstva posamezne dežele kot so solidarnost, enakost in pravičnost, obveza vključitve v zavarovanje in posebnosti v njegovem upravljanju ter urejanju odnosov med nosilci zavarovanja in izvajalci zdravstvenih storitev. Knjiga opisuje ureditev socialnega zdravstvenega zavarovanja po primerljivih državah Evropske unije in sicer glede možnosti pridobitve statusa zavarovane osebe, pravic in obveznosti države, lokalnih skupnosti, delodajalcev in posameznikov do tega zavarovanja, do doplačil in postopkov uresničevanja pravic. Opisuje posebnosti v upravljanju tega področja s strani plačevalcev prispevkov in avtonomijo nosilcev tega zavarovanja in razmejitev njihovih pristojnosti in obveznosti od tistih, ki jih imajo državnih organi. Prav posebej se ukvarja s potrebo in možnostmi obvladovanja naraščajočih stroškov zdravstvenega varstva in zavarovanja v vseh državah sveta in za njegovo izvajanje znotraj materialnih možnosti države. Posebno poglavje knjige je posvečeno partnerskim odnosom med predstavniki zavarovanja in izvajalci zdravstvenih storitev ter nekatere značilnosti in posebnosti teh postopkov ter njihovo ureditev v drugih državah s socialnim zdravstvenim zavarovanjem. Posebej opisuje tudi mejna in sorodna področja kot so zavarovanje za poškodbe na delu in bolezni, povezane z delom, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ter prostovoljna zdravstvena zavarovanja v državah Evropske unije. Nakazuje tudi vizijo razvoja področja glede na znane in pričakovane demografske spremembe, povečevanje števila kroničnih bolezni, medicinske tehnologije in vse večje zahtevnosti ljudi do zdravstvenih storitev v prihodnjih letih.  

Knjiga je v slovenskih razmerah unikat in dobrodošla vsem, ki to področje proučujejo, se z njim ukvarjajo ali pa so poklicani, da o njem odločajo. 

Izid knjige: marec 2012

Knjigo je možno naročiti v prednaročilu po ugodni ceni 35,00 EUR z vključenim DDV.

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v dvanajstih mesecih leta 2011 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 2.092.244.520 € bruto obračunane premije. To je za 0,06 % manj kot v enakem  obdobju leta 2010. Premija premoženja je znašala 1.454.184.218 € (1,16 % več), premija življenja pa 638.060.302 € (2,74 % manj kot leta 2010). Delež življenjskih zavarovanj v vsem portfelju se je kljub temu povečal na 30,50 %.

S 1. januarjem 2012 odpade sistem kontrole zelene karte za vstop v Srbijo (SRB) za voznike vozil z registrskimi tablicami držav, katerih nacionalni zavarovalni biroji so podpisniki Multilateralnega sporazuma in obratno: ob vstopu vozil s srbskimi registrskimi tablicami na ozemlje drugih držav članic, se ne zahteva več predložitve zelene karte. Novost temelji na Izvedbenem sklepu Komisije EU o uporabi Direktive 2009/103/ES v zvezi s preverjanji zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (objava v Uradnem listu EU L 317 z dne 25.11.2011), s katerim se uveljavi Adendum k Multilateralnemu sporazumu o vključitvi Srbije (SRB)...

Več v priponki (PDF)

Zavarovalnice, članice SZZ, so v prvih devetih mesecih leta 2011 zbrale za 1.625.524.479 € bruto obračunane premije, kar je za 1,15 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Z vsemi vrstami premoženjskih zavarovanj je bilo zbranih premij za 1.137.487.070 € ali za 1,22 % več, z življenjskimi zavarovanji pa 488.037.409 € ali 0,97 % več. Več pa v datoteki ST-50_3.Q 2011.xls

Slovensko zavarovalno združenje v sodelovanju z Združenjem zavarovalnih posrednikov Slovenije organizira 10. seminar zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, ki bo potekal v četrtek, 26. januarja 2012 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, dvorana A.

Z organizacijo seminarja želimo zavarovalne posrednike in zastopnike informirati o novostih s področja zavarovalništva, ter jim nuditi priložnost letnega srečanja.

Več o seminarju si lahko preberite na tej povezavi SZZ Izobraževanje

Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji potrebuje temeljite spremembe, ki so nujne v organizaciji, upravljanju in financiranju zdravstvenega varstva in z njim povezanega področja dolgotrajne oskrbe. Vse spremembe morajo biti v interesu bolnikov. Zavarovalnice, ki izvajamo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se zavzemamo za zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti sistema v okviru materialnih možnosti države za doseganje boljšega zdravja prebivalstva. Na področju financiranja želimo ohraniti in izboljšati solidarnost in vzajemnost pri zbiranju sredstev in zagotavljanju pravic iz javnega in zasebnega zdravstvenega zavarovanja ter tako dolgoročno zagotoviti enak dostop posameznikov do zdravstvenih storitev v javnem sistemu ne glede na njihove finančne možnosti.

Javnega sistema zdravstvenega varstva ni možno vzdrževati in financirati izključno z javnimi sredstvi. Takšne ureditve ne pozna nobena evropska država. Stabilen sistem financiranja lahko zagotovijo le različni viri. Zato je treba tudi v prihodnosti zagotavljati ekonomsko in družbeno sprejemljivo razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi, s čimer se bo lahko vzdrževala nujna konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Delež zasebnih sredstev bo moral ostati na približno enaki ravni kot zdaj, ko se tri četrtine sredstev zagotavlja iz javnih (davki in prispevki), četrtina pa iz zasebnih virov (lastna plačila in zasebna zavarovanja), kar je tudi povprečje držav članic EU.

Dodatna obremenitev gospodarstva z večjimi prispevnimi stopnjami ali povečanje deleža javnih sredstev (kar bi bila neposredna posledica ukinitve vseh doplačil) ni prava rešitev brez postopnih dolgoročnih sistemskih sprememb. Zavarovalnice zato predlagamo, da se zdravstvene storitve razdelijo na pet skupin, ki so pregledno financirane iz različnih virov:
- storitve, ki se financirajo iz proračuna (izobraževanje zdravnikov, osebja, preventiva, krepitev zdravja, terciarna dejavnost);
- storitve, ki dolgoročno ostanejo del obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja (preventiva, storitve, ki predstavljajo večje finančno tveganje, zdravljenje kroničnih bolezni, dolgotrajna oskrba). Financiranje teh storitev bi se izvajalo v okviru obveznega socialnega zavarovanja, in sicer v obliki dveh javnih blagajn: blagajne za dolgotrajno oskrbo (prispevek obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo) ter blagajne za zdravstvene storitve in druge zdravstvene pravice (prispevek za obvezno socialno zdravstveno zavarovanje). Upravljal bi ju sedanji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
- storitve, ki bi bile del novega obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja (reševalni prevozi, zobna protetika, zdravila, medicinski pripomočki, zdravljenje poškodb, ki se zgodijo zunaj službenega delovnega časa, akutne zdravstvene in druge storitve, ki za posameznika predstavljajo manjše finančno tveganje). Financiranje bi se uredilo z novo obliko obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom o zavarovalništvu; storitve in pravice v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, ki bi se financirale s prispevno stopnjo delodajalcev;
- storitve, za katere bi morali plačati posamezniki sami (višji standard, storitve, za katere ne veljajo obvezna zavarovanja) in za katere se lahko državljani prostovoljno zavarujejo.

Košarico zdravstvenih storitev, ki bi bile dosegljive vsem, bi torej sestavljale storitve iz obveznega socialnega in obveznega pogodbenega (zasebnega) zdravstvenega zavarovanja. Z uvedbo obveznega pogodbenega zavarovanja bi bila omogočena konkurenčnost pri izvajanju teh zavarovanj, kar bi vplivalo na večjo dostopnost in učinkovitost pri izvajanju zdravstvenih storitev. S spremembo dosedanjega sistema doplačil in določitvijo začetne košarice zdravstvenih storitev bi se odprle tudi možnosti za razvoj drugih vrst prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Priponka 1 (PDF)

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v desetih mesecih leta 2011 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 1.779.323.344 € bruto obračunane premije. To je za 0,58 % več kot v enakem  obdobju leta 2010. Premija premoženja je znašala 1.242.909.172 € (1,09 % več), premija življenja pa 536.414.172 € (0.58 % manj kot leta 2010). Delež življenjskih zavarovanj v vsem portfelju je bil 30,15 %.

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih devetih mesecih leta 2011 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 1.626.055.386 € bruto obračunane premije. To je za 1,20 % več kot v istem  obdobju leta 2010. Premija premoženja je znašala 1.138.111.203 € (1,37 % več), premija življenja pa 487.944.183 € (0.80 % več). Delež življenjskih zavarovanj v vsem portfelju je bil 30,01 %.

Zavarovalnice, članice SZZ, so v prvih šestih mesecih leta 2011 zbrale za 1.136.667.792 € bruto obračunane premije. Stopnja enoletne rasti bruto obračunane zavarovalne premije je bila 1,33 %, to pa je za 0,53 odstotne točke več kot leta 2010. Več pa v datoteki ST-50_2.Q 2011.xls.

Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema, nismo bili vključeni in smo z okvirnimi predlogi seznanjeni zgolj iz medijev. Enako smo le iz medijev izvedeli za predloge Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Ko bodo pripravljene konkretne spremembe in rešitve, se bomo lahko s konkretnimi predlogi vključili v javno razpravo. Od vlade in Ministrstva za zdravje zato pričakujemo, da bomo z našimi izkušnjami in znanjem sodelovali pri pripravi konkretnih sprememb in dolgoročnih rešitev.

Participacija = obvezni samoprispevek
Glede na doslej znane informacije iz medijev v zvezi z uvajanjem nove participacije ugotavljamo, da dejansko ne gre za participacijo. Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek.
Kako bi ta samoprispevek plačevali, lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Najbrž bi še zmeraj bilo treba vsem zavezancem za ta samoprispevek tega nekako zaračunati. Šele ko bo ministrstvo razkrilo več podatkov, se bodo lahko pripravili natančni izračuni, in sicer, koliko ljudi bo dejansko plačevalo manj kot 25 evrov mesečno in koliko je tistih, ki bodo iz svojih neto plač in pokojnin plačevali bistveno več od tega. Na novo bo treba opredeliti tudi zavezance za plačilo in način pobiranja tega obveznega samoprispevka. Strokovno se bo treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pobrana iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno – ZZZS, saj je to v nasprotju z direktivami EU.

Zavarovalnice pri DZZ beležijo izgubo
Ob napovedi obveznega samoprispevka se ponovno ponavljajo nekatere navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so napačne in zavajajoče. Gre  predvsem za navedbe o obratovalnih stroških zavarovalnic in o tem, da se jim zaradi varčevalnih ukrepov v zdravstvu povečujejo dobički. Čeprav je Slovensko zavarovalno združenje že nekajkrat predstavilo konkretne številke v zvezi s stroški zavarovalnic, ki jih omenja ministrstvo za zdravje, se ponavlja previsoka številka, in sicer 65 milijonov evrov. Iz letnih poročil zavarovalnic za več let je jasno razvidno, da imajo zavarovalnice za slabih 45 milijonov evrov obratovalnih stroškov, od česar se najmanj tretjina obratovalnih stroškov ponovno na različne načine vrača v zdravstveni sistem (investicije v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, provizije izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam, računalniška in programska oprema izvajalcev zdravstvenih storitev). V lanskem letu je bila razlika med premijami in škodami manjša, kot znašajo sami obratovalni stroški, kar pomeni, da pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice izkazujejo izgubo.
To je tudi posledica varčevanja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj so morale zavarovalnice zaradi sklepa skupščine ZZZS prevzeti večja bremena pri kritju nekaterih stroškov zdravstvenih storitev. Varčevanje v obveznem zavarovanju je torej s prenosom obveznosti na dopolnilno zavarovanje povečalo obveznosti zavarovalnic in jim zmanjšalo dobiček oziroma jih celo pahnilo v izgubo. Isti cilj je zasledoval tudi sicer nepotrjeni predlog varčevalnih ukrepov na skupščini ZZZS v ponedeljek, 11. julija, po katerem naj bi se nekatera doplačila iz 90 % povečala na kaj 99 %.

Slovenski zdravstveni sistem je treba reševati celovito

Zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, so v prvih petih mesecih leta 2011 z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 949.833.200 € bruto obračunane premije. To je za 1,63 % več kot v istem obdobju leta 2010.  Premija premoženja je znašala 675.227.654 €, premija življenja pa 274.605.546 €.

Letošnji 18. Dnevi slovenskega zavarovalništva so potekali pod naslovom Glavni izzivi zavarovalništva na pragu novega desetletja. Zavarovalniški strokovnjaki so razpravljali o izzivih s katerimi se srečuje zavarovalništvo.
Razmere zahtevajo temeljito prevetritev zavarovalnih storitev, zavarovalniške zakonodaje in predvsem ustreznega zavarovalnega nadzora. Potrebno se bo še bolj približati potrošnikom finančnih storitev in njihovim željam ter potrebam. Ustrezne odgovore na zahtevna vprašanja so podajali prof. Karel Van Hulle iz Evropske komisije, Peter Pogačar iz Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, prof. dr. Mihael Perman iz Agencije za zavarovalni nadzor, Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije ter nekateri predsedniki uprav slovenskih zavarovalnic.
Konferenca se je odvijala v dveh sekcijah, v katerih je potekala razprava o uvajanju direktive Solventnost II v prakso in o sodobnih IT rešitvah v zavarovalništvu.
Zavarovalniški dnevi so najpomembnejše tradicionalno srečanje slovenskih zavarovalničarjev na katerih se obravnavajo najbolj aktualna strokovna vprašanja zavarovalničarjev in izmenjujejo izkušnje z domačimi in tujimi zavarovalniškimi strokovnjaki. Letošnjih 18. Dnevov slovenskega zavarovalništva se je udeležilo preko 400 udeležencev.

Več o samem dogodku si lahko preberete pod rubriko izobraževanje.

Uporabnike zavarovalniških statističnih podatkov, ki jih zbira, obdeluje in objavlja Slovensko zavarovalno združenje, obveščamo, da v skladu z željo naših članic ne bomo več objavljali mesečnih statističnih podatkov o premiji.
Uporabnikom bodo odslej na voljo statistični podatki, ki jih združenje zbira četrtletno in letno.
Objavili jih bomo po preteku dveh mesecev od zaključka obdobja.

Manj kot dve leti nas ločita od trenutka, ko bodo morale zavarovalnice in pozavarovalnice, ki poslujejo na trgih Evropske Unije, poslovati skladno z zahtevami direktive Solventnost II. V času, ko so priprave na skladnost s Solventnostjo II na našem tržišču na vrhuncu, SZZ prepoznava potrebo zavarovalnic in pozavarovalnic po pridobivanju specialističnega znanja na vseh področjih, ki jih pokriva nova direktiva. Pri tem kot izredno pomembne ocenjujemo izkušnje iz drugih držav EU, katerih zavarovalnice in nadzorni organi so motorji razvoja nove zakonodaje, in ki hkrati pomembno vplivajo na oblikovanje splošno sprejetih dobrih poslovnih praks. Zato smo se z britanskim svetovalnim podjetjem Kingston Smith Consulting (KSC) dogovorili za organizacijo intenzivne enodnevne delavnice o Solventnosti II. Vodili jo bodo priznani strokovnjaki iz Velike Britanije.
 
Delavnica bo potekala 31. maja 2011 v Hotelu Mons, Pot za Brdom 4, Ljubljana
Kotizacija znaša 500 EUR.
Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani http://rslglobal.org/ ali na tel.št. 041 344 138 (g. Drakulič).

Ministrstvo za zdravje je objavilo in predložilo v javno razpravo dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020«. V dokumentu ministrstvo napoveduje spremembe v ureditvi sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pomembno vplivajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja kar eno petino slovenskega zavarovalnega trga, in na slovensko zavarovalništvo ter porajajo številna vprašanja. Zato Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pozorno spremljamo dogajanja na področju ureditve sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter smo v okviru javne razprave o nadgradnji zdravstvenega sistema pripravili stališča, pri nadaljnjih razpravah pa bomo aktivno sodelovali, v korist vseh zavarovancev.

Priponka 1 (PDF)
Priponka 2 (PDF)

Zavarovalnice za univerzalno dostopnost do zdravstva

Ljubljana, 14. marec 2011 – Slovensko zavarovalno združenje, katerega članice so tudi izvajalke dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Adriatic Slovenica zavarovalna družba in Triglav zdravstvena zavarovalnica, je danes pripravilo okroglo mizo z naslovom Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma. Na njej so zavarovalniški strokovnjaki z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem razpravljali o možnih rešitvah v zvezi z nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je financiranje zdravstvenega sistema zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«.

Ministrstvo za zdravje je objavilo in predložilo v javno razpravo dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020«. V dokumentu ministrstvo napoveduje spremembe v ureditvi sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pomembno vplivajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja kar eno petino slovenskega zavarovalnega trga, in na slovensko zavarovalništvo ter porajajo številna vprašanja.

Zavarovalnice pozdravljamo razpravo o nadgradnji financiranja sistema zdravstvenega varstva. Prepričani smo, da je mogoče financiranje nadgraditi in izboljšati. Želimo pa si, da bi ta razprava potekala korektno in strokovno – že dokument ministrstva za zdravje namreč vsebuje nekatere napačne ali zavajajoče navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. S tem nadaljuje že nekajletno prakso, da se o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju govori kot o glavnem sistemskem problemu slovenskega zdravstva. Prepričani smo, da za konstruktivno razpravo in iskanje novih rešitev tak način ni dober.

Z okroglo mizo smo poskusili osvetliti različne vidike finančnega dela napovedane nadgradnje zdravstvenega sistema, s ciljem, da konstruktivno prispevamo k iskanju najučinkovitejšega načina za financiranje zdravstva za prihodnja leta.

V razpravi želimo poudariti predvsem naslednje:

• da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v preteklih letih učinkovito zagotavljalo sredstva za določen del zdravstvenih storitev ter s tem povečevalo in ne omejevalo dostopnost, saj dostopnost omejujejo kvečjemu plačila iz žepa, doplačila prek zavarovanja pa ne. Ostali evropski zdravstveni sistemi imajo manjšo stopnjo univerzalnosti in bistveno večja doplačila »iz žepa«, ki predvsem obremenjujejo bolne in starejše;

• da smo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem dosegli veliko stopnjo solidarnosti in vzajemnosti v družbi. Bistvena sprememba obstoječega sistema ali celo ukinitev doplačil pomeni celovito spremembo v obremenitvah s prispevki vseh zavarovancev, lahko pa pripelje tudi do bistvenega zmanjšanja solidarnosti med bolnimi in zdravimi ter s tem ogrozi zdravstveno najbolj občutljive skupine zavarovancev. Povečanje solidarnosti z večjim obsegom javnih sredstev lahko namreč bistveno zmanjša oziroma ukine solidarnost pri tistih storitvah, ki ne bodo več predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem ne moremo pričakovati, da bi druga (nekateri jim rečejo »prava«) zdravstvena zavarovanja v znatni meri nadomestila dopolnilna zavarovanja;

• da dopolnilna zavarovanja niso v nasprotju z evropskim pravnim redom in da Evropska komisija ne zahteva njihove ukinitve – ne nazadnje jih v podobni obliki izvajajo v Franciji. Očitke Evropske komisije bi brez težav odpravili s spremembo zakona, ki ne bi imela nobenih pomembnih posledic za delovanje zdravstvenega sistema.

Financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.

Priponka (PDF)

• Pravne novosti prometno varnostnega sistema v letu 2011
Ljubo Zajc, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa

• Solventnost II – izračun kapitala za avtomobilska zavarovanja
mag. Janez Komelj, Pozavarovalnica Sava d.d.

• Merjenje učinkovitosti bonus-malus sistema avtomobilskih zavarovanj
Vesna Zakošek, Zavarovalnica Triglav d.d.

• Policijska obravnava prometne nesreče
Boštjan Smolej, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Sektor prometne policije

• Cestna vozila in predpisi
dr. Robert Jerončič, Ministrstvo za promet, Direktorat za promet

• Popoškodbeni sindrom - nevrološki aspekti
prof. dr. David B. Vodušek, Katedra za nevrologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

• Aktualna sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s poudarkom na avtomobilskih zavarovanjih
mag. Maja Ovčak Kos, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

• Informacijsko podprto odkrivanje zavarovalniških goljufij
Boris Peršak, Zavarovalnica Maribor d.d.

Slovensko zavarovalno združenje v sodelovanju z Združenjem zavarovalnih posrednikov Slovenije organizira že tradicionalni 9. seminar zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki bo potekal v četrtek,20. januarja 2011 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, dvorana A.
Z organizacijo seminarja želimo zavarovalne posrednike in zastopnike informirati o novostih s področja zavarovalništva, ter jim nuditi priložnost letnega srečanja.

Več o programu in prijavi na  seminar si lahko preberete tukaj.

Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z. in Much, d. o. o., Višja strokovna šola, Ljubljana, sta se zadnji dve leti intenzivno ukvarjala s pripravo učbenikov za Višješolski izobraževalni program Ekonomist, smer Zavarovalništvo. Učbeniki, zbrani v Zbirki znanja za zavarovalništvo, so plod znanja zavarovalniških strokovnjakov, zaposlenih pri slovenskih zavarovalnicah, članicah Slovenskega zavarovalnega združenja. Poleg strokovnih znanj imajo avtorji učbenikov tudi bogata pedagoška znanja, ki so za pripravo kakovostnih učnih gradiv nujno potrebna.

Kljub temu, da so učbeniki prvenstveno namenjeni študentom višješolskega izobraževalnega programa Ekonomist, smer Zavarovalništvo, so primerno strokovno gradivo za vse zavarovalniške delavce, ki želijo znanje s področja zavarovalništva poglobiti ali razširiti. Zaradi pomanjkanja tovrstne učne literature so učbeniki lahko koristen pripomoček učiteljem zavarovalniških predmetov v srednjih šolah, pri pripravi na pouk v modulu Zavarovalništvo.

Zbirka znanja za zavarovalništvo vsebuje osem učbenikov in knjižico, v kateri so razloženi najpogosteje uporabljeni strokovni izrazi z zavarovalniškega področja:

1. Osnove zavarovalništva, Tomaž Kačar,
2. Kontroling v zavarovalništvu, mag. Jana Dvoršak,
3. Trženje zavarovalnih storitev, Tea Panza Frece,
4. Zavarovalna ekonomika, Tomaž Kačar,
5. Premoženjska zavarovanja, Leonida Fric, Dragana Prijanovič,
6. Osebna zavarovanja, Slavica Glavaš, Katerina Rihter,
7. Pravo v zavarovalništvu, Milan Viršek,
8. Osnove aktuarske matematike, mag. Primož Močivnik,
9. Razlaga zavarovalniških izrazov, zbral in uredil mag. Primož Močivnik.

Zbirko znanja za zavarovalništvo lahko naročite pri Slovenskem zavarovalnem združenju, g. i. z., Ljubljana, Železna cesta 14. Cena celotne zbirke znaša 205 € (DDV je vključen v ceno).

Naročilnica za Zbirko znanja za zavarovalništvo

Na kakšen način in kako hitro prijaviti nastalo škodo?
Zavarovanci lahko škodo prijavijo pri svojih zavarovalnih zastopnikih, na najbližjem predstavništvu zavarovalnice; pri večini zavarovalnic pa tudi preko spleta (spletni obrazci, e-prijava) ali na posebno brezplačno telefonsko številko, ki jo lahko najdete na spletni strani posamezne zavarovalnice. S prijavo škode ni potrebno hiteti, saj bodo zavarovalnice sprejemali prijave še ves prihodnji teden, če bo potrebno pa tudi dlje.

Napotki ob soočenju s škodo zaradi naravne nesreče:

1. Najprej zavarujte človeška življenja.
2. Preprečite nastanek nadaljnje škode.
3. Če je mogoče, fotografirajte obseg nastale škode, poškodovane predmete pa shranite do prihoda cenilcev.
4. Preverite obstoječe zavarovanje in prijavite škodo pri svoji zavarovalnici.

Posebno opozorilo pa velja lastnikom poplavljenih motornih vozil. V teh primerih se ne sme zaganjati motorja vozila. Enako velja tudi za vse elektronske naprave.

• Predstavitev novosti s področja pokojninskega zavarovanja
  Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,

• Pomen pokojninske reforme za razvoj vzajemnih pokojninskih skladov
  mag. Anja Strojin Štampar, Kapitalska družba d.d.

• Ali je poenotenje izvajalcev PDPZ res potrebno?
  mag. Maja Golovrški, Zavarovalnica Triglav d.d.

• Smiselnost obdavčitve pokojnin
  Tadej Čoroli, Zavarovalnica Triglav d.d.

• Informativni izračuni starostnih pokojnin
  Boštjan Vovk, Zavarovalnica Triglav, d.d.

• Sklad obrtnikov in podjetnikov na prehodu iz dokladnega v naložbeni pokojninski sistem
  mag. Bojan Jean, Sklad obrtnikov in podjetnikov

• Obdelava osebnih podatkov v zavarovalništvu s poudarkom na zavarovanju osebnih podatkov
  mag. Rosana Lemut - Strle, informacijski pooblaščenec

• Mediacija v civilnih in gospodarskih zadevah – pravni okvir
  Bojana Jovin - Hrastnik, Ministrstvo za pravosodje

• Čezmejni primeri in uporaba tujega prava
  mag. Špela Štebal - Renčelj, Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč

• Alkohol in mamila ter psihoaktivna zdravila v prometu
  prof. dr. Jože Balažič, Medicinska fakulteta v Ljubljani

• Vpliv spremenjene zakonodaje na prometno varnost in predlogi sprememb predpisov za ueinkovitejše izvajanje postopkov na področju varnosti cestnega prometa
  Ivan Kapun, Ministrstvo za notranje zadeve

• Informacijsko vozlišče pri Slovenskem zavarovalnem združenju kot vir potencialnih poslovnih prednosti zavarovalnic
  Darko Mörec, Hermes Softlab d.d.

• Funkcionalne, organizacijske in pravne novosti prometno  varnostnega  sistema
  Ljubo Zajc, Ministrstvo za promet, Direktorat za promet

• Aktualna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS s poudarkom na odmeri višine nepremoženjske škode
  mag. Maja Oveak Kos, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

• Odnosi med zavarovalnicami in avtomobilskimi servisi
  Bojan Debevc, Zavarovalnica Maribor d.d.

• Razlaga zavarovalne pogodbe  
  Jernej Veberič, Zavarovalnica Triglav d.d.

Zakon o obveznih zavarovanjih s komentarjem na 330 straneh obsega:

• uvodna pojasnila k zakonu z umestitvijo zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v slovenski pravni red,
  
• razlago k posameznim členom, zgodovinski razvoj posameznih institutov v Republiki Sloveniji in vpliv evropskih pravnih virov in mednarodnih sporazumov,
  
• zbirko slovenske sodne prakse in sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu,
  
• priloge - najpomembnejše pravne vire EU, mednarodne sporazume in mednarodne pogodbe, ki urejajo obvezna zavarovanja v prometu.

Slovensko zavarovalno združenje organizira 15. in 16. maja 2008 v Celju seminar o zavarovanju pred riziki naravnih nesreč "Naravne nesreče 2008.

Poplave so ena izmed osrednjih tem na področju premoženjskih zavarovanj v zadnjem času, zato bo ta tema tudi osrednja na letošnjem seminarju o naravnih nesrečah (namesto potresa). Na seminarju bodo tako predstavljene naravne nesreče v svetu in v Sloveniji v zadnjih nekaj letih, ocenjevanje škode na stvareh, ogroženost zahodnoštajerske regije pred naravnimi nesrečami s poudarkom na poplavah, različni modeli ocenjevanja ogroženosti pred naravnimi nesrečami (predvsem poplavami), pa tudi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in vrednotenje pričakovanih poplavnih škod. Poleg navedenih predstavitev si bomo ogledali posamezne lokacije v Celju, kjer je poplavna ogroženost največja in nekatere protipoplavne ukrepe.

Vabljeni so zaposleni v razvoju zavarovanj, v prodaji zavarovanj, v cenilnih službah oz. v likvidaciji škod, pa tudi tisti, ki skrbite za interno izobraževanje zaposlenih v zavarovalnicah.

Slovensko zavarovalno združenje in Ministrstvo za notranje zadeve organizirata v četrtek, 21. junija 2007 ob 10. uri v prostorih Slovenskega zavarovalnega združenja na Železni cesti 14 (3. nadstropje) v Ljubljani, tiskovno konferenco z naslovom "Prometne nesreče z udeležbo tujcev in uveljavljanje povračila škode ter aktualne spremembe zakonodaje s področeja obveznih zavarovanj v prometu".

Vabilo Gradivo1 Gradivo2 Gradivo3 Gradivo4