Sporočilo za javnost – Zdravstvena reforma

Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema, nismo bili vključeni in smo z okvirnimi predlogi seznanjeni zgolj iz medijev. Enako smo le iz medijev izvedeli za predloge Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Ko bodo pripravljene konkretne spremembe in rešitve, se bomo lahko s konkretnimi predlogi vključili v javno razpravo. Od vlade in Ministrstva za zdravje zato pričakujemo, da bomo z našimi izkušnjami in znanjem sodelovali pri pripravi konkretnih sprememb in dolgoročnih rešitev.

Participacija = obvezni samoprispevek
Glede na doslej znane informacije iz medijev v zvezi z uvajanjem nove participacije ugotavljamo, da dejansko ne gre za participacijo. Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek.
Kako bi ta samoprispevek plačevali, lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Najbrž bi še zmeraj bilo treba vsem zavezancem za ta samoprispevek tega nekako zaračunati. Šele ko bo ministrstvo razkrilo več podatkov, se bodo lahko pripravili natančni izračuni, in sicer, koliko ljudi bo dejansko plačevalo manj kot 25 evrov mesečno in koliko je tistih, ki bodo iz svojih neto plač in pokojnin plačevali bistveno več od tega. Na novo bo treba opredeliti tudi zavezance za plačilo in način pobiranja tega obveznega samoprispevka. Strokovno se bo treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pobrana iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno – ZZZS, saj je to v nasprotju z direktivami EU.

Zavarovalnice pri DZZ beležijo izgubo
Ob napovedi obveznega samoprispevka se ponovno ponavljajo nekatere navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so napačne in zavajajoče. Gre  predvsem za navedbe o obratovalnih stroških zavarovalnic in o tem, da se jim zaradi varčevalnih ukrepov v zdravstvu povečujejo dobički. Čeprav je Slovensko zavarovalno združenje že nekajkrat predstavilo konkretne številke v zvezi s stroški zavarovalnic, ki jih omenja ministrstvo za zdravje, se ponavlja previsoka številka, in sicer 65 milijonov evrov. Iz letnih poročil zavarovalnic za več let je jasno razvidno, da imajo zavarovalnice za slabih 45 milijonov evrov obratovalnih stroškov, od česar se najmanj tretjina obratovalnih stroškov ponovno na različne načine vrača v zdravstveni sistem (investicije v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, provizije izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam, računalniška in programska oprema izvajalcev zdravstvenih storitev). V lanskem letu je bila razlika med premijami in škodami manjša, kot znašajo sami obratovalni stroški, kar pomeni, da pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice izkazujejo izgubo.
To je tudi posledica varčevanja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj so morale zavarovalnice zaradi sklepa skupščine ZZZS prevzeti večja bremena pri kritju nekaterih stroškov zdravstvenih storitev. Varčevanje v obveznem zavarovanju je torej s prenosom obveznosti na dopolnilno zavarovanje povečalo obveznosti zavarovalnic in jim zmanjšalo dobiček oziroma jih celo pahnilo v izgubo. Isti cilj je zasledoval tudi sicer nepotrjeni predlog varčevalnih ukrepov na skupščini ZZZS v ponedeljek, 11. julija, po katerem naj bi se nekatera doplačila iz 90 % povečala na kaj 99 %.

Slovenski zdravstveni sistem je treba reševati celovito

Slovenskega zdravstva, ki se tako na področju obveznega kot dopolnilnega zavarovanja in pri samih izvajalcih sooča z izgubami, pa tudi s podaljševanjem čakalnih dob, ne bomo rešili zgolj z reformo financiranja, temveč so potrebne bistveno večje sistemske spremembe. Samo financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe celovite, postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.

Komentarji so zaprti.