Vrste zavarovanj

Življenjska zavarovanja

  • Zakaj skleniti življenjsko zavarovanje?

    Kadar želite svojim bližnjim v primeru svoje smrti zagotoviti finančno varnost, hkrati pa želite tudi sami varčevati za lepšo prihodnost v tretjem življenjskem obdobju, je sklenitev ustreznega in vašim potrebam primernega življenjskega zavarovanja pravilna odločitev. Sklenitev življenjskega zavarovanja se priporoča v različnih življenjskih situacijah in zaradi različnih razlogov oziroma ciljev, ki jih želite doseči s sklenjenim zavarovanjem. Odločitev, da boste z zadovoljivim zneskom življenjskega zavarovanja obvarovali tiste, ki so odvisni od vas, hkrati pa poskrbeli tudi za morebitne kredite ali druge obveznosti, je odgovorno in skrbno dejanje.

    Življenjsko zavarovanje pomeni določeno socialno ali dodatno finančno varnost tako vam kot tistim, ki jih pustite za seboj, kar je njegov poglaviten namen. Pomembno je, da si vzamete čas za razmislek in ugotovite, kakšna vrsta zavarovanja je za vas najbolj primerna glede na namen oziroma cilj, ki ga z zavarovanjem želite doseči. Glede na slednje velja razmisliti tudi o morebitnem dodatnem zavarovanju, ki lahko krije še dodatne, za vas pomemben rizike oziroma nevarnosti (npr. zavarovanje kritičnih bolezni). Nekateri najpogostejši razlogi za sklenitev življenjskega zavarovanja so: varnost za najbližje, če zavarovana oseba zboli ali umre; socialna varnost oziroma ohranitev življenjskega standarda ob upokojitvi; zagotovitev dodatnih sredstev za uresničitev vaših ciljev.

  • Katere vrste življenjskih zavarovanj poznamo?

    Poznamo različne oblike življenjskih zavarovanj, ki jih z možnostjo priključitve dodatnih zavarovanj nadgrajujemo in si zagotovimo celovit varnostni obroč zase in svoje najbližje.

    Življenjsko zavarovanje za primer smrti

    Temeljne značilnosti:

    Pri zavarovanju za primer smrti zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti, če zavarovana oseba umre v času trajanja zavarovanja. Zavarovalna vsota se izplača ne glede na vzrok smrti (naravna ali nezgodna smrt), kar je zelo pomembno dejstvo.

    Možne so naslednje oblike tega zavarovanja, in sicer:
    zavarovanje za primer smrti za vse življenje (pogosto imenovano tudi vseživljenjsko ali doživljenjsko zavarovanje), pri katerem upravičenec ob smrti zavarovane osebe v vsakem primeru dobi zavarovalno vsoto,
    časovno omejeno zavarovanje za primer smrti (pogosto imenovano tudi riziko življenjsko zavarovanje), pri katerem se zavarovalna vsota izplača le, če zavarovana oseba umre v vnaprej določenem času trajanja zavarovanja,
    zavarovanje za primer smrti s padajočo zavarovalno vsoto (pogosto imenovano tudi življenjsko zavarovanje kreditojemalca), pri katerem se zavarovalna vsota znižuje s preostalo zavarovalno dobo.

    Za koga je življenjsko zavarovanje za primer smrti primerno?

    Zavarovanje je primerno za osebe, ki želijo premostiti negotovo finančno obdobje in tako poskrbeti za preskrbljenost družine. Namenjeno je torej družinam z nepreskrbljenimi otroki, saj zavarovalnica v primeru smrti zavarovane osebe izplača dogovorjeni znesek (zavarovalno vsoto), ki ga lahko prejemniki porabijo, na primer, za poplačilo kreditnih obveznosti ali za pokritje svojih potreb v prihodnosti oziroma v primeru zavarovanja za primer smrti za vse življenje za kritje pogrebnih stroškov, da le-ti ne bremenijo pokojnikovih otrok.

    Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja

    Temeljne značilnosti:

    Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja (mešano življenjsko zavarovanje) je hkrati zavarovanje za primer smrti in varčevanje:
    – ob poteku zavarovalne dobe se izplača dogovorjena zavarovalna vsota, praviloma skupaj z do tedaj pripisanim dobičkom,
    – če zavarovana oseba med trajanjem zavarovanja umre, pa se upravičencu izplača zavarovalna vsota za primer smrti (praviloma skupaj z do tedaj pripisanim dobičkom).

    Možne so različne kombinacije zavarovalnih vsot, pri čemer najpogosteje velja:
    – zavarovalna vsota za primer smrti je enaka zavarovalni vsoti za primer doživetja oziroma
    – zavarovalna vsota za primer smrti je lahko večkratnik zavarovalne vsote za primer doživetja.

    Pri mešanem življenjskem zavarovanju je varčevalni del premije naložen v tako imenovani kritni sklad, za katerega Zakon o zavarovalništvu strogo omejuje izbor in obseg naložb za zagotavljanje čim večje varnosti. Zavarovalnice zaradi zakonskih omejitev te naložbe zbirajo same in tako oblikujejo lastni kritni sklad. Sredstva življenjskega zavarovanja zavarovalnice vodijo ločeno od sredstev za kritje obveznosti iz drugih zavarovanj in morajo iz premij oblikovati matematične rezervacije, namenjene izplačilu zavarovalnih vsot. Pri klasičnem mešanem življenjskem zavarovanju zavarovalec nima nobenega vpliva na naložbeno politiko. Celotni varčevalni del premije se nalaga v kitni sklad skladno z zakonskimi pogoji, katerih namen je predvsem varnost. Zato ne moremo pričakovati večjega plemenitenja kapitala ter večjih donosov. Pri klasičnem mešanem življenjskem zavarovanju zavarovalec ne prevzema nobenega naložbenega tveganja, saj je višina izplačila ob poteku zavarovalne dobe zajamčena. Zavarovalnica jamči za izplačilo zajamčene zavarovalne vsote in morebitnih dobičkov, ne jamči pa višine pripisanih dobičkov.

    Za koga je mešano življenjsko zavarovanje primerno?

    Mešano življenjsko zavarovanje je namenjeno tistim, ki dajejo prednost varnosti pred donosnostjo. Zavarovalnica sicer zagotavlja donos na sredstva iz varčevalnega dela premije, vendar je njegova minimalna višina že vnaprej določena. Zavarovalci torej ne želijo prevzeti naložbenega tveganja, želijo pa zavarovati življenjski standard in obenem v primeru svoje smrti zagotoviti najbližjim finančno varnost. Zavarovanje je primerno za starše z nepreskrbljenimi otroki (šolarji, dijaki, študenti, …).

    Življenjsko zavarovanje za primer doživetja

    Temeljne značilnosti:

    Zavarovalnica pri življenjskem zavarovanju za primer doživetja izplača zavarovalno vsoto in pripisani dobiček le v primeru, da zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo. Ob morebitni smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja vse obveznosti zavarovalnice prenehajo.

    Za koga je življenjsko zavarovanje za primer doživetja primerno?

    Zavarovanje je primerno za ozko ciljno skupino, in sicer za samske osebe, ki v primeru smrti svojega denarja tako ne nameravajo nikomur zapustiti. Ob doživetju pa bi ti posamezniki dobili kar nekaj varno naloženega denarja.

    Naložbeno življenjsko zavarovanje

    Temeljne značilnosti:

    Naložbeno življenjsko zavarovanje združuje zavarovanje za primer smrti (ne glede na vzrok le-te) in varčevanje v enem ali več investicijskih skladih ali v drugih oblikah naložb, pri čemer zavarovalci pri večini možnih naložb prevzemajo naložbeno tveganje. Naložbena življenjska zavarovanja so primerna nadgradnja klasičnega življenjskega zavarovanja.

    Pri naložbenem življenjskem zavarovanju je varčevalni (naložbeni) del premije naložen v različne investicijske/vzajemne sklade ali druge naložbe, katerih predizbor naredi zavarovalnica s ponudbo le-teh, končnega pa zavarovalec. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju zavarovalec sam odloča, v kateri sklad oziroma naložbo bo naložil sredstva in kako bo razdelil premijo med posamezne izbrane naložbe. Če je izbrana naložba sklad, se zavarovalčeva sredstva nalagajo v sklade, ki svoja sredstva razpršijo med posamezne delnice, obveznice in druge finančne instrumente. Tako se zagotovi razpršitev naložb. Naložbeni del se vodi na zavarovalčevem individualnem naložbenem računu. Pri tem zavarovanju zavarovalec prevzema naložbeno tveganje.

    Pri naložbenem življenjskem zavarovanju se ob koncu zavarovalne dobe izplačajo tista sredstva, ki so bila do takrat privarčevana. Višina teh sredstev je odvisna od poslovanja sklada oziroma donosnosti izbrane naložbe in običajno ni garantirana. Zavarovalnice zaradi navedenega ponujajo različne kombinacije naložbenih življenjskih zavarovanj z določenimi garancijami, ki tudi ob poteku zavarovanja, včasih tudi med trajanjem zavarovanja, jamčijo izplačilo oziroma minimalno vrednost zbranih sredstev.

    Vložena sredstva so v času trajanja zavarovanja podvržena nihanju na kapitalskih trgih. Višina zavarovalne vsote za primer smrti je ves čas zajamčena, ne glede na to, kaj se dogaja z naložbami. Izplačilo zavarovalne vsote za primer smrti je najpogosteje enako zavarovalni vsoti za primer smrti oziroma vrednosti premoženja, če je le-ta ob nastopu zavarovalnega primera višja od dogovorjene zavarovalne vsote za primer smrti.

    Za koga je naložbeno življenjsko zavarovanje primerno?

    Naložbeno življenjsko zavarovanje je primerno za tiste, ki želijo ustrezno oplemenititi svoj vložek na kapitalskem trgu na dolgi rok in so hkrati pripravljeni prevzeti naložbeno tveganje, želijo pa si tudi ustrezne zavarovalne varnosti, predvsem v obdobju, ko je vrednost njihove naložbe še nizka. Pri tem se moramo zavedati, da se finančni trgi gibljejo v skladu z določenimi zakonitostmi in so nagnjeni k ciklom večjih rasti in padcev. Varčevanja v skladih so dolgoročna oblika naložb, kar pomeni, da je pozitivne donose upravičeno pričakovati na daljši rok.

    Bistvene razlike med klasičnim in naložbenim življenjskim zavarovanjem

    Razlike-klasicno-in-nalozbeno

    *Posamezne zavarovalnice ponujajo različne garancije.

    Življenjsko zavarovanja za točno določen rok

    Temeljne značilnosti:

    Za terminska zavarovanja je značilno, da se sklenejo le za določeno obdobje (npr. za obdobje petih let) in da se vnaprej dogovorjena zavarovalna vsota izplača po poteku izbranega obdobja, ne glede na to, ali je zavarovana oseba medtem umrla ali je še živa.

    Za koga je življenjsko zavarovanje na točno določen rok primerno?

    Takšna zavarovanja so večinoma namenjena osebam, ki potrebujejo dodatna sredstva za točno določeno obdobje (npr. šolanje otrok, pokojnino, …).

    Dodatna zavarovanja pri življenjskem zavarovanju

    K osnovnemu življenjskemu zavarovanju je mogoče priključiti še dodatna zavarovanja, s katerimi nadgrajujemo svojo varnost glede na potrebe v različnih življenjskih obdobjih (dodatno nezgodno zavarovanje za primer smrti in trajne invalidnosti, zavarovanje za primer obolelosti za kritično boleznijo, dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti, dodatno nezgodno zavarovanje otroka, …).

    Zavarovanje za primer obolelosti za kritično boleznijo

    Temeljne značilnosti:

    Pri tem zavarovanju se zavarovana oseba zavaruje za primer obolelosti za kritično boleznijo. Izbor kritičnih bolezni zavarovalnica opredeli v določilih zavarovalnih pogojev, ki urejajo navedeno zavarovanje. Najbolj pogoste kritične bolezni, ki se pojavljajo v produktih slovenskih zavarovalnic so: rak, srčni infarkt, možganska kap, operacije na srcu, popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči, multipla skleroza, odpoved delovanja ledvic, slepota, transplantacija organov.

    Če zavarovana oseba zboli za katero od teh bolezni, zavarovalnica izplača vnaprej dogovorjeno zavarovalno vsoto ali njen del (odvisno od določil zavarovalne pogodbe).

    Za koga je dodatno zavarovanje za primer obolelosti za kritično boleznijo primerno?

    Zavarovanje za primer obolelosti za kritično boleznijo pomeni kakovostno nadgradnjo življenjskega zavarovanja za vse, ki se zavedajo izpostavljenosti kritičnim boleznim zaradi tempa življenja in stresnih situacij.

  • Slovarček osnovnih zavarovalnih izrazov

    Zavarovana oseba – je oseba, od katere smrti oziroma doživetja je odvisno izplačilo zavarovalne vsote. Pomeni osebo, katere življenje se v določenem obdobju zavaruje. Zavarovane osebe pri življenjskih zavarovanjih morajo biti ob sklenitvi stare vsaj 14 let in poslovno sposobne.

    Zavarovalec in zavarovana oseba sta lahko različni osebi, pri fizičnih osebah je zavarovana oseba lahko hkrati tudi zavarovalec. Za sklenitev življenjskega zavarovanja je potrebno pisno soglasje zavarovane osebe.

    Zavarovalna vsota – je v zavarovalni pogodbi oziroma na polici navedena obveznost, ki jo izpolni zavarovalnica, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Višina zavarovalne vsote je določena v sporazumu med pogodbenima strankama.

    Premija – je znesek, ki ga je zavarovalec zavezan plačevati zavarovalnici. Zavarovalnica pa je dolžna premijo sprejeti od vsakogar, ki ima za to pravni interes. Premija je lahko dogovorjena v obliki enkratnega plačila ali kot letna premija, ki se lahko plačuje tudi obročno, če je s pogodbo tako dogovorjeno.

    Neplačevanje premije – če zavarovalec življenjskega zavarovanja zapadle premije ne plača, zavarovalnica nima pravice sodno zahtevati njenega plačila.

    Če zavarovalec na pisno zahtevo zavarovalnice ne poravna zapadle premije v roku, ki ne sme biti krajši od meseca dni, sme zavarovalnica, če so bile vplačane dve ali tri letne premije (odvisno od produkta in trajanja zavarovanja), znižati zavarovalno vsoto in spremeniti zavarovanje v status brez plačevanja premije (kapitalizacija). Če pogoj plačila dveh ali treh letnih premij še ni izpolnjen, sme zavarovalnica odstopiti od zavarovalne pogodbe in obdržati vse že plačane premije.

    Riziko premija – je del zavarovalne premije, ki je namenjen kritju tveganja nastanka zavarovalnega primera.

    Ponudba – je pisna vloga ponudnika na obrazcu zavarovalnice, s katero ponudnik izkazuje svojo voljo za sklenitev zavarovanja. Ponudba predstavlja predlog za sklenitev zavarovalne pogodbe in vključuje vse bistvene elemente zavarovalne pogodbe.

    Ocena rizika – je postopek, na podlagi katerega zavarovalnica oceni, ali je pod pogoji, pod katerimi se sklepa izbrano življenjsko zavarovanje, pripravljena sprejeti zavarovano osebo v zavarovanje. Postopek se začne s prispetjem ponudbe na sedež zavarovalnice in se zaključi s sprejemom ali z zavrnitvijo ponudbe za sklenitev zavarovanja. Na oceno rizika vplivajo predvsem zdravstveno stanje zavarovane osebe, njen poklic in starost ter tudi morebitni drugi dejavniki tveganja.

    Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

    Zavarovalna polica – je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi in mora vsebovati vse bistvene elemente zavarovalne pogodbe. V polici življenjskega zavarovanja morajo biti poleg drugih podatkov, ki jih vsebuje vsaka zavarovalna polica, navedeni tudi podatki o zavarovani osebi in dogodek ali rok, od katerega je odvisen nastanek pravice zahtevati izplačilo zavarovalne vsote. Zavarovalno polico sme začasno nadomeščati potrdilo o kritju, v katerem so vpisane bistvene sestavine pogodbe. Sestavni del zavarovalne pogodbe so tudi zavarovalni pogoji in morebitne druge pisne klavzule in dodatki.

    Zavarovalni pogoji – so osnovna pravila, v skladu s katerimi se sklepajo in izvajajo zavarovanja. Praviloma ima vsak zavarovalni produkt svoje zavarovalne pogoje. Splošni zavarovalni pogoji osnovnega zavarovanja in tudi dopolnilni zavarovalni pogoji morebitnih dodatnih zavarovanj so sestavni del zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja. Besedilo zavarovalnih pogojev mora biti oblikovano enopomensko, pregledno razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku.

    Zavarovalni pogoji vsebujejo veliko za zavarovalca pomembnih informacij, zato je pomembno, da si jih preberete pred sklenitvijo zavarovanja. S sklenitvijo zavarovanja običajno potrdite tudi, da ste prejeli in prebrali zavarovalne pogoje ter da se z njimi strinjate.

    Zavarovalni primer – je dogodek, od katerega nastanka je odvisno izplačilo zavarovalnine. Takrat namreč nastane obveznost zavarovalnice, da upravičencu plača dogovorjeno zavarovalno vsoto. Zavarovalni primer mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

    Zavarovalnina – je znesek, ki ga zavarovalnica po zavarovalni pogodbi plača upravičencu v primeru nastanka zavarovalnega primera.

    Upravičenec – je oseba, v korist katere je sklenjeno zavarovanje in je v primeru nastanka zavarovalnega primera upravičena do zavarovalnine.

    Dodatna zavarovanja – so zavarovanja, ki jih je mogoče skleniti poleg osnovnega zavarovanja in krijejo dodatne rizike.

    Nezgodna smrt – je smrt zavarovane osebe, katere izključni in neposredni vzrok je nezgoda. Nezgoda je od volje zavarovane osebe neodvisen dogodek, ki nastopi nenadno, od zunaj.

    Predujem – zavarovalnica lahko zavarovalcu na njegovo zahtevo izplača del bodoče zavarovalne vsote (največ do višine odkupne vrednosti), ki jo lahko zavarovalec pozneje vrne oziroma se odšteje pri izplačilu zavarovalnine. Na izplačani predujem lahko zavarovalnica zaračunava obresti.

    Kapitalizacija oziroma premije prosto zavarovanje – pomeni prenehanje plačevanja premije za življenjsko zavarovanje, pri tem pa zavarovanje ne preneha, ampak se glede na do takrat vplačane premije življenjskega zavarovanja oblikuje nova zavarovalna vsota, za katero je zavarovana oseba še naprej življenjsko zavarovana. Pogoji glede kapitalizacije so obvezni sestavni del police oziroma splošnih pogojev in so jasno navedeni, saj se razlikujejo glede na zavarovalni produkt.

    Odkup – pomeni prenehanje zavarovanja na prošnjo zavarovalca. Odkup je možen, če so bile do tedaj plačane vsaj tri letne premije in zavarovalec izpolnjuje pogoje za odkup, ki so določeni na polici. Zavarovalnica v tem primeru izplača odkupno vrednost police.

    Zavarovalni zastopnik – je oseba, ki je pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice.

    Zavarovalni posrednik – je oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovanj za eno ali več zavarovalnic.

    Posle zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika lahko samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Če so zastopniki oziroma posredniki zaposleni v zavarovalnozastopniški oziroma zavarovalnoposredniški agenciji, slednji potrebujeta dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti.

    Vinkulacija in zastava – zavarovalna polica se lahko vinkulira ali zastavi v korist vinkulacijskega ali zastavnega upnika. O zastavi ali vinkulaciji mora biti zavarovalnica obveščena pisno. Zastavni upnik lahko zahteva odkup zavarovanja, če z zastavo zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poravnana, vendar le pod pogoji, določenimi za odkup, ki veljajo za zavarovalca.

    Indeksacija – pomeni prilagoditev oziroma zvišanje premije glede na rast cen življenjskih potrebščin na določenem območju. Podrobnosti glede indeksacije so sestavni del zavarovalne pogodbe oziroma zavarovalnih pogojev.

  • Kako naj izberem zavarovalnega zastopnika in zavarovalnico?

    O tem se najlaže odločimo, če se dobro pozanimamo o vsebini posameznega zavarovalnega produkta in primerjamo ponudbe različnih zavarovalnic.

  • Na kaj moram biti pozoren pri nakupu življenjskega zavarovanja?

    Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih gradimo v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Nenavadno je, da zavarujemo svoje domove, opremo, avtomobile in drugo imetje, oklevamo pa pri zavarovanju svojega življenja, ki je od vsega največ vredno. Življenjsko zavarovanje se običajno sklepa za daljše obdobje, zato moramo biti pri sklenitvi le-tega pozorni na več dejavnikov: razmerje med vplačano premijo in zavarovalno vsoto, ki naj bo čim bolj ugodno; način indeksiranja zavarovalnih premij in zavarovalnih vsot; način pripisovanja donosov oziroma oplemenitenje sredstev; zavarovanje naj bo fleksibilno, tako da ga lahko prilagodimo morebitnim spremembam finančne situacije; zavarovalni pogoji in klavzule morajo biti za nas sprejemljivi; odnos zavarovalnice oziroma zastopnika mora biti profesionalen; način reševanja zavarovalnih primerov mora biti hiter in jasen; komunikacija z zavarovalnico oziroma zastopnikom (e-pošta, telefon, …) poteka tekoče; potencialno ponudbo primerjajmo še z drugimi ponudniki in na podlagi vsega omenjenega premislimo, ali je izbrano zavarovanje res najprimernejše za naše potrebe.

  • Kaj naj storim, če ne morem plačevati premije?

    Posamezniku, ki je v finančni stiski, se zdi, da je življenjsko zavarovanje le še eden izmed stroškov, ki samo poslabšuje celotne okoliščine. A zavedati se je treba, da lahko pogodbo življenjskega zavarovanja uporabimo tudi za premostitev trenutnih denarnih stisk. Tako zavarovalnice z različnimi ukrepi omogočajo zavarovalcem, da lahko tudi v zanje težkih finančnih razmerah ohranijo zavarovalno pogodbo. Med tovrstnimi ukrepi so odlog plačila zavarovalne premije, premaknitev začetka zavarovanja, predujma in mirovanja zavarovalne pogodbe; glede podrobnosti o posameznem ukrepu pa se obrnite na vašo zavarovalnico.

  • Kaj naj storim, če nisem zadovoljen z izbiro zavarovanja/zavarovalnice?

    Vsekakor je treba preveriti vse možnosti ustrezne prilagoditve zavarovalne pogodbe. Življenjska zavarovanja so namreč dolgoročna zavarovanja in vsaka prekinitev ter ponovna sklenitev je povezana z določenimi stroški, ki vsekakor niso zanemarljivi.

  • Kako uveljavljam škodo (prijava zavarovalnega primera)?

    Ko nastopi kateri izmed zavarovanih rizikov oziroma zavarovanih dogodkov (doživetje, smrt zaradi nezgode, …), mora zavarovalec oziroma upravičenec o tem takoj obvestiti zavarovalnico. Osnova za prijavo zavarovalnega primera je v celoti izpolnjen obrazec, ki ga zavarovalec oziroma upravičenec prejme na zavarovalnici (osebno ali po pošti, preko interneta). Obrazci so različni, odvisni od vrste zavarovalnega primera, ki ga zavarovalec prijavlja. Poleg pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca mora zavarovalec oziroma upravičenec priložiti še dokumentacijo, ki pa je glede na vrsto kritja različna. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev pravice do izplačila (npr. fotokopijo vozniškega dovoljenja v primeru prometne nezgode, fotokopijo ambulantnega kartona, …).

    Zavarovalnica je zavezana izplačati zavarovalnino v roku 14 dni po tem, ko ji je bila predložena popolna dokumentacija, potrebna za ugotavljanje obveznosti zavarovalnice.

    Prijava doživetja:

    • originalni izvod police,
    • dokazilo, da ima upravičenec pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno iz police.

    Prijava smrti zavarovanca:

    • originalni izvod police,
    • originalni izpisek iz matične knjige umrlih,
    • zdravniško poročilo o vzroku smrti,
    • druga dokazila na zahtevo zavarovalnice.

    Prijava nezgode in kritične bolezni:

    • fotokopija medicinske dokumentacije (npr. specialistični izvidi zdravljenja, kartonček fizikalne terapije …),
    • fotokopija potrdila o upravičeni odsotnosti z dela (bolniški list),
    • fotokopija odpustnice iz bolnišnice (v primeru hospitalizacije),
    • fotokopija odpustnice iz zdravilišča,
    • fotokopija vozniškega dovoljenja v primeru prometne nesreče,
    • druga dokazila na zahtevo zavarovalnice.
  • Kako pogosto naj si pregledam polico?

    Predlagamo, da vse svoje police pregledate vsaj enkrat na leto. Če vas doletijo ali se odločite za večje življenjske spremembe, kot so poroka ali ločitev, rojstvo otroka, pomembno drugačno zdravstveno stanje, nakup stanovanja itd., vam predlagamo, da takoj stopite v stik s svojim zastopnikom. Sprememba lahko pomembno vpliva na vaše zavarovanje in cilje, ki ste si jih zadali ob sklenitvi zavarovanja.

  • Izgubil sem polico življenjskega zavarovanja, kaj naj storim?

    Original police je uradni dokument. Če je ne najdete, se lahko na podlagi dokazila o preklicu police, ki je potrjen s strani Uradnega lista RS in s katerim je izgubljena izvirna polica razglašena za neveljavno, izda dvojnik police.

    Splošno o preklicih si lahko preberete tukaj. Obrazec za preklic zavarovalne police je dosegljiv tukaj

    Potrdilo o preklicu pošljite na naslov vaše zavarovalnice.

  • Ali se v času nihanja na kapitalskih trgih splača sklepati naložbeno življenjsko zavarovanje?

    Čeprav si želimo, da bi bilo vse v redu, obstaja kar nekaj možnosti za presenečenja. Če nosilec prihodkov ne more več finančno podpirati drugih članov družine, je to lahko zelo resen problem, ki posledično zelo vpliva na prihodnost vseh družinskih članov.

    Razmislek o življenjskem zavarovanju oziroma naložbenem življenjskem zavarovanju je eden od prvih korakov pri načrtovanju družinskih financ. Ne gre le za zaščito otrok, zakonca ali drugih oseb, ki so odvisne od tistega, ki ima dohodek in za njih poravnava večino mesečnih stroškov. Gre tudi za varčevanje na dolgi rok in za akumulacijo sredstev za leta, ko se bo nosilec dohodkov upokojil. Naložbeno življenjsko zavarovanje je tesno povezano z varčevanjem in je primerno v različnih življenjskih obdobjih:

    • za mlade, ki so si pravkar ustvarili družino,
    • za par v srednjih letih, ki si je kupil stanovanje in
    • za nekoga, ki se sprašuje, kako bo preživel s pokojnino, ter hkrati ugotavlja, da bo moral začeti z rednim, mesečnim varčevanjem.

     

      Ali ste vedeli?
    • Življenjska zavarovanja so dolgoročne pogodbe, po navadi sklenjene za obdobje od 10 do 30 let.
    • Da od konca leta 2012 ženske za zavarovanje plačujejo več, ker se zavarovalne premije ne smejo več ločevati glede na spol zavarovane osebe. Ženske so zaradi daljše življenjske dobe in nižje stopnje rizičnosti doslej plačevale manjše premije.
    • Če kdo želi življenjsko zavarovanje z zavarovalno vsoto 500.000 evrov, njegova plača pa znaša 800 evrov, se zaradi nesorazmernosti izgube dohodka v zavarovalnem primeru ugotavlja, ali se zavarovanje sklepa z goljufivim namenom.
    • Da se pri višjih zavarovalnih vsotah (več kot 100.000 evrov) in pri višji starosti zavarovane osebe preverja zdravstveno stanje.
  • Kako visoka naj bo moja zavarovalna vsota?

    A. Letni osebni dohodek krat 2 ali 3 ali 4 (odvisno od št. otrok ali vzdrževanih družinskih članov) = _____
    B. Višina kreditov = _____
    C. Potrebna zavarovalna vsota (A + B) = _____
    D. Višina zavarovalnih vsot pri ostalih življenjskih zavarovanjih = _____

    Priporočljiva zavarovalna vsota = C – D = __________

    Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Povsem dovolj je, da imate smolo samo enkrat.

  • Kakšne možnosti imam, če bi med trajanjem zavarovanja potreboval večjo vsoto denarja in bi želel dvigniti sredstva s svojega računa?

    Zavarovalnice po navadi omogočajo predčasno izplačilo sredstev (predujem), zato se za podrobne informacije o teh možnostih obrnite na zavarovalnico, pri kateri imate sklenjeno življenjsko zavarovanje.

  • Pritožbeni postopek

    Pritožba na zavarovalnico

    V primeru spora z zavarovalnico se lahko nanjo naslovi tudi pritožbo. Odda se jo lahko osebno, pošlje po pošti ali elektronski pošti. Pritožbo obravnava pristojni organ zavarovalnice skladno s pravili, ki urejajo interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Skrajni rok za dokončni odgovor zavarovalnice na pritožbo stranke je šest tednov, dokončni odgovor pa mora vsebovati tudi pravni pouk o možnosti nadaljevanja postopka v okviru obstoječega mehanizma za zunajsodno reševanje sporov.

    Pri Slovenskem zavarovalnem združenju delujeta varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu in mediacijski center.

    Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu

    Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih pride zaradi nespoštovanja zavarovalnega kodeksa ter drugih dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke. Varuh ne obravnava sporov iz zavarovalnih razmerij, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost odločanja sodišča (sem spadajo predvsem spori glede utemeljenosti ali višine odškodninskega zahtevka).

    Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev zavarovalnice, ki jo je le-ta izdala v internem pritožnem postopku. Pritožba mora vsebovati vse podatke o pritožniku in mora biti podpisana. Anonimnih pritožb varuh ne obravnava. Pritožba se vloži pisno. Varuh ne obravnava pritožb, ki se nanašajo na dejstva, ravnanja ali opustitve, od katerih je do vložitve pritožbe preteklo več kot šest mesecev.

    Po končanem obravnavanju varuh o sporu med stranko in zavarovalnico presodi s pisno odločitvijo, ki obsega ugotovitev o kršitvi z obrazložitvijo ter v primeru kršitve priporočilo zavarovalnici, naj kršitev odpravi. Postopek je za stranko brezplačen.

    Pritožbo se posreduje na naslov: Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z., Železna cesta 14, p. p. 2512, 1000 Ljubljana.

    Mediacije

    Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov s pomočjo nevtralne strokovne osebe (mediatorja), ki ne more izdati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti. Postopek je za stranko brezplačen.

    Predlog za mediacijo se naslovi na: Mediacijski center, Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z., Železna cesta 14, p. p. 2512, 1000 Ljubljana.

  • Davčna obravnava življenjskih zavarovanj

    Davek od prometa zavarovalnih poslov

    davek-od-prometa

    Posebnosti:

    • Davek se ne plača pri življenjskih zavarovanjih, ki so sklenjena za obdobje 10 let ali več.
    • Če se življenjsko zavarovanje prekine, preden poteče 10 let od začetka zavarovanja, se od odkupne vrednosti odšteje davek (velja, kadar se davek v času trajanja zavarovanja ni obračunaval). Davek se ne plača v primeru prenehanja pogodbe zaradi smrti zavarovane osebe.

    Dohodnina

    dohodnina

    Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Dohodek iz življenjskega zavarovanja se v skladu z zakonom prišteva med dohodke iz kapitala.

    V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh) velja, da zavarovalec premij za življenjska zavarovanja ne more uveljaviti kot davčno olajšavo pri odmeri dohodnine, saj v skladu z zakonom le-te ne spadajo med premije, namenjene povečanju socialne varnosti.

    Posebnosti:

    • Davek se ne plača, kadar nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve zavarovanja, v tem obdobju (v prvih desetih letih) ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police ter sta zavarovalec in upravičenec za doživetje ena in ista oseba.
    • Davek se ne plača v primeru izplačila zaradi smrti zavarovane osebe.

    Navedena davčna ureditev velja za novo sklenjena zavarovanja od 1. januarja 2005.

    Davek od dohodkov pravnih oseb

    davek-od-dohodkov

    Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) opredeljuje davčno obravnavo življenjskih zavarovanj, če je zavarovalec (pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost) davčni zavezanec in hkrati tudi upravičenec oziroma prejemnik izplačila po preteku zavarovalne dobe ali ob nastanku zavarovalnega primera.

  • Ali lahko med trajanjem zavarovanja spremenim ob sklenitvi zavarovanja določeno zavarovalno vsoto?

    Zavarovalnice ponavadi omogočajo prilagajanje zavarovalne vsote za primer smrti v času trajanja zavarovanja. V nekaterih primerih zahtevajo dokazila o trenutnem zdravstvenem stanju, najpogosteje v primeru želje po večjem povišanju zavarovalnih vsot.


Nezgodna zavarovanja

  • Kdaj lahko koristim ugodnosti nezgodnega zavarovanja?

    Kakovostno sklenjeno nezgodno zavarovanje za primer smrti in invalidnosti ter dodatna kritja zagotavlja ob nezgodi socialno varnost posamezniku in tudi njegovi družini. Predvsem je to pomembno pri zaposlenih, pri katerih začasna ali trajna nezmožnost za opravljanje poklica pomeni tudi izgubo dela dohodka. Ustrezno izbrano nezgodno zavarovanje prav tako zagotavlja varnost družini, če bi člana družine, ki s svojimi prejemki zagotavlja družinski standard, doletela hujša nezgoda in s tem povezan izpad dohodka. V tem primeru se iz nezgodnega zavarovanja pokriva ne samo izpad dohodka, temveč tudi trajna invalidnost in z njo povezani stroški (preureditev dostopa v stanovanje in stanovanje, nakup invalidskega vozička, pripomočkov ipd.).
    Ne glede na starost in status pa vse življenje potrebujete kakovostno nezgodno zavarovanje, prilagojeno vašim trenutnim individualnim potrebam.


Zdravstvena zavarovanja

  • Donesek k razpravi o zdravstvenem zavarovanju ob Iniciativi zdravnikov
  • Kaj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje in kaj je obvezno zdravstveno zavarovanje?

    Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno zavarovanje. Krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, ki jo v delu krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in deležem te vrednosti, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke (npr. zobno protetiko, očesne pripomočke, nenujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.
    Več o obveznem zdravstvenem zavarovanju si lahko preberete tukaj. Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je urejeno tako, da smo vsi državljani in tisti, ki se legalno nahajajo na področju Slovenije (npr. tuji študentje, tuji delavci), vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje je socialno zavarovanje, ki temelji na socialno-pravnem razmerju. Obvezno zdravstveno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije v celoti, zato moramo del cene kot doplačilo plačati sami ali pa se za ta del doplačila zavarovati za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Če nimamo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, krijemo stroške zdravstvenih storitev sami.

  • Kolikšen delež stroškov krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje in kolikšen obvezno zdravstveno zavarovanje?

    Odgovor najdete v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki podrobneje opisuje, kolikšen delež pri posamezni zdravstveni storitvi krije prvo in kolikšnega drugo zavarovanje. Dejstvo pa je, da so pri različnih zdravstvenih storitvah deleži zelo različni. Na splošno lahko predpostavimo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije v povprečju približno 20 % celotnih stroškov zdravstvenih storitev, obvezno zdravstveno zavarovanje pa preostalih 80 %. Navedeno velja za osebe, ki so zavezanci za doplačevanje, kar urejajo členi od 23 do 25 ZZVZZ.

  • Kdo lahko sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

    Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklene vsaka oseba, ki ima veljavno obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji in je v skladu s 23. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavezana za doplačila pri rabi zdravstvenih storitev (doplačil pri zdravljenju in rehabilitaciji so oproščeni otroci, šolska mladina, študenti in nekatere druge osebe v skladu z zakonom).

  • Kako je s trajanjem pogodbe za dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

    Zavarovalna pogodba traja skladno z zakonom najmanj eno leto, razen v primeru zavarovanih oseb, katerih status zavarovalne osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju je časovno omejeno. Zavarovanec izbere poljubno število let trajanja zavarovanja.

  • Sem študent in potekel mi je status. Kako moram ravnati?

    Ob poteku statusa študenta/dijaka, ob prvi zaposlitvi, prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje ali ob dopolnjenem 26. letu starosti si morate urediti status v obveznem zdravstvenem zavarovanju na vaši občini ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ker to le delno krije plačila zdravstvenih storitev, vam svetujemo, da si uredite tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Študentje in dijaki morajo dopolnilno zavarovanje skleniti najpozneje v enem mesecu po poteku statusa, če nočejo, da bi zanje začela veljati trimesečna čakalna doba.

  • Kako je z odpovedjo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

    Odpoved dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je urejena z ZZVZZ. Zavarovalnica lahko odpove zavarovalno pogodbo v primeru neplačevanja zavarovalne premije, zavarovalec pa lahko odpove zavarovalno pogodbo po poteku enega leta. Odpovedni rok traja tri mesece.

  • Ali bom imel z zamenjavo zavarovalnice kakšne stroške?

    Ne. Zamenjava zavarovalnice v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne prinaša nobenih dodatnih stroškov.

  • Kako je s socialno ogroženimi, ki so oproščeni plačevanja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj?

    Brezposelni in socialno ogroženi državljani RS imajo pravico do kritja doplačil iz državnega proračuna. Svoje pravice iz tega naslova lahko uredijo na najbližjem Centru za socialno delo.

  • Kje si uredim obvezno zdravstveno zavarovanje?

    Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) si uredimo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer glede na status: zaposlen (prijavo v OZZ uredi delodajalec), dijak, študent (dokler se šola, je na osnovi potrdila o šolanju zavarovan kot družinski član po enem od staršev, po noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju si mora študent po dopolnjenem 26. letu starosti obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam), nezaposlen (prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje: OZZ mu uredi Zavod RS za zaposlovanje), posameznik s stalnim prebivališčem v RS (OZZ si mora urediti sam), posameznik brez prihodkov (OZZ mu uredi občina, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče).

  • Zakaj potrebujem dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

    Dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebujemo vsi, razen otrok, šolske mladine, študentov in oseb, ki so po zakonu oproščene doplačil. Ob izgubi statusa dijaka ali študenta, prvi zaposlitvi ali dopolnjenem 26. letu starosti, priporočamo sklenitev dopolnilnega zavarovanja, da bi se izognili doplačilom. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebujemo: ob izgubi statusa študenta ali dijaka, ob dopolnjenem 26. letu starosti, ob prvi zaposlitvi, študenti, ki odpirate s. p., ko postanemo družbenik v d. o. o. ali d. n. o., ko na novo postanemo državljan RS, ko želimo zamenjati zavarovalnico, ko iz drugih razlogov nimamo urejenega zdravstvenega zavarovanja. V vseh teh primerih postanemo zavezanci za doplačila zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov.


Pokojninska zavarovanja

  • Kakšne vrste pokojninskih zavarovanj poznamo in kakšna je njihova vloga?

    Sistem pokojninskega zavarovanja v Sloveniji se pogosto opisuje kot t. i. sistem treh stebrov.

    Slovenski pokojninski sistem

    Prvi steber

    gre za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki deluje po načelih vzajemnosti in medgeneracijske solidarnosti. Prvi steber določa pravice in obveznosti za primer starosti, invalidnosti in smrti (pravico do pokojnine, pravico na podlagi invalidnosti, pravico do letnega dodatka in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo), ki so določene na podlagi plačanih prispevkov.

    Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposleni skupaj z delodajalci prispevajo sredstva za pokojninsko blagajno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

    Drugi steber zajema:

    1. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je nadomestilo za benificirano delovno dobo. To zavarovanje plačujejo delodajalci zaposlenim, ki opravljajo dela, katerih po določeni starosti ni več mogoče opravljati, ali dela, ki so zdravju škodljiva.

    Gre za poklicno zavarovanje, ki zagotavlja pravico do poklicne pokojnine, pri čemer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa, medtem ko za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec sklada.  Izvaja se v okviru sklada SODPZ, ki ga upravlja Kapitalska družba.

    2. Dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ), ki je namenjeno vsem že vključenim v prvi steber ali uživalcem pravic iz prvega stebra. Deli se na:

    • individualno zavarovanje – zavarovanje, v katerega se posameznik vključi samostojno in sam financira premije;
    • kolektivno zavarovanje – premije deloma ali v celoti financira delodajalec.

    Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je zbiranje in plemenitenje sredstev na osebnih računih zavarovancev v posameznem pokojninskem skladu. Pravice in obveznosti iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v obdobju varčevanja ureja pokojninski načrt sklada, ki ga odobri Ministrstvo, pristojno za delo in je sestavni del Pravil pokojninskega sklada.

    Odgovornost za upravljanje sredstev na osebnih računih zavarovancev, za zagotavljanje zajamčenega donosa in za izplačevanje dodatnih pokojnin oziroma drugih izplačil iz DPZ prevzemajo upravljavci pokojninskih skladov (banke, zavarovalnice ali pokojninske družbe).

    Zbrana sredstva zavarovanci po upokojitvi koristijo v obliki dodatne pokojnine – mesečne rente.

    Varčevanje v okviru sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja je spodbujeno z davčno olajšavo.

    Varčevanje v okviru sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja je spodbujeno z davčno olajšavo.

    Tretji steber zajema razne druge oblike rentnih varčevanj oziroma zavarovanj, vsem pa je skupno, da povečujejo socialno varnost. Pomeni prostovoljne oblike naložbenih, kapitalskih, pokojninskih oziroma življenjskih zavarovanj, ki jih zavarovanci sklepajo pri različnih finančnih institucijah.

    Pokojninska zavarovanja

  • Kako do privarčevanih sredstev?

    V skladu z zakonom in pokojninskim načrtom lahko iz DPZ vsak izstopi, kadar želi: samo zavarovanje je namreč prostovoljno. Izplačilo sredstev pa je opredeljeno z določenimi pogoji.

    Ločimo redno in izredno prenehanje zavarovanja.

    Redno prenehanje:
    Varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja redno preneha z uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine torej, ko zavarovalnica začne izplačevati zavarovancu doživljenjsko pokojninsko rento v skladu s posebnim pokojninskim načrtom.

    Pravico do dodatne starostne pokojnine zavarovanec pridobi, ko uveljavi pravico do pokojnine po predpisih o obveznem zavarovanju (starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali poklicne).

    Zavarovanec pridobi pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine, ko sta izpolnjena spodaj navedena pogoja:
    1. zavarovanec je dopolnil starost 53 let,
    2. zavarovanec ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

    Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki se uporablja od 1. 1. 2013, ne predvideva več časovnega pogoja za pridobitev pravice do dodatne pokojnine – pokojninske rente (pridobitev dodatne pokojnine po najmanj 10 letih varčevanje v skladu DPZ oziroma 15 letih pri uveljavljanju predčasne dodatne starostne pokojnine) in tudi ne starostnega pogoja (58 let). A v skladu z mnenjem ministrstva, pristojnega za delo, se navedeno uporablja šele po uskladitvi določil pokojninskega načrta, ki velja za konkretno zavarovanje. V prehodnih določilih 415. člena ZPIZ-2 je za uskladitev pokojninskih načrtov določen rok dveh let (1. 1. 2015).

    Izredno prenehanje:
    Zavarovanje lahko izredno preneha pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine po pokojninskem načrtu. Pri tem je treba razlikovati med kolektivnim in individualnim pokojninskim načrtom.

    Kolektivno zavarovanje:

    Zavarovanje izredno preneha:
    1. s smrtjo zavarovanca pred upokojitvijo v obveznem pokojninskem sistemu,
    2. z izstopom iz zavarovanja na zahtevo zavarovanca, v primeru prenehanja pogodbe o oblikovanju oziroma pogodbe o financiranju,
    3. s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta,
    4. s prenehanjem izvajalca pokojninskega načrta oziroma s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se izvaja pokojninski načrt.

    Po ZPIZ-2 kot posledica izrednega prenehanja zavarovanja ni več dovoljeno enkratno izplačilo sredstev, ki jih je v kolektivni pokojninski načrt financiral delodajalec, in sicer za vsa vplačila po 1. 1. 2013. V skladu s 417. členom ZPIZ-2 pa je enkratno izplačilo še vedno dovoljeno za sredstva, ki jih je vplačal delodajalec v kolektivni načrt do vključno 31. 12. 2012. Ta omejitev ne velja za sredstva, vplačana s strani zavarovanca (individualna vplačila), saj se slednja obravnavajo enako kot sredstva, vplačana v individualni pokojninski načrt. V primeru izrednega prenehanja zavarovanja so lahko izplačana tudi v enkratnem znesku, in sicer ne glede na datum vplačila. Sredstva, financirana s strani delodajalca in vplačana po 1. 1. 2013, se lahko izplačajo v enkratnem znesku (odkupna vrednost) samo, če je član že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in, če sredstva na njegovem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 evrov. V nasprotnem primeru je obvezen nakup pokojninske rente.

    Tisti, ki so se do uveljavitve ZPIZ-2 (1. 1. 2013) že upokojili po obveznem pokojninskem zavarovanju, lahko odkupijo sredstva iz kolektivnega DPZ, vplačana do 31. 12. 2012, ne glede na pogoj 10-letne vključenosti.

    Individualno zavarovanje:

    Zavarovanje izredno preneha:
    1. s smrtjo zavarovanca pred upokojitvijo po obveznem pokojninskem sistemu,
    2. z izstopom iz zavarovanja na zahtevo zavarovanca,
    3. z odpovedjo pogodbe upravljavca pokojninskega sklada individualnega zavarovanja (v primeru neplačila premije 12 zaporednih mesecev ali daljše obdobje, določeno s pokojninskim načrtom, oziroma v primeru navajanja neresničnih podatkov ali dejstev, pomembnih za sklenitev zavarovanja),
    4. s prenehanjem izvajalca pokojninskega načrta oziroma s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se izvaja pokojninski načrt.

    Zavarovanec lahko izstopi iz DPZ na podlagi pisnega zahtevka. V tej izstopni izjavi lahko zavarovanec navede tudi, ali želi, da se mu odkupna vrednost zavarovanja izplača ali da se sredstva, zbrana na osebnem računu za dodatno starostno pokojnino zadrži. Če se zavarovanec o tej pravici ne opredeli, se šteje, da se je odločil za zadržanje sredstev. Izplačilo je zavarovalnica dolžna izvesti najpozneje v roku 60 dni po prejemu popolnega zahtevka.

    Odkupna vrednost privarčevanih sredstev ob izrednem prenehanju je enaka vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu zavarovanca, po vrednosti enote premoženja, ki velja na obračunski dan, ko je bila podana popolna zahteva za izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške (1 % od izplačila).

    Kaj za zavarovanca pomeni izplačilo ob izrednem prenehanju?

    V primeru izrednega prenehanja v smislu izplačila odkupne vrednosti nastane obveznost zavarovanca plačati dohodnino od odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Zavarovalnica bo v imenu in za račun zavarovanca od odkupne vrednosti obračunala in plačala akontacijo dohodnine od drugih dohodkov, in sicer po 25 % stopnji od davčne osnove (odkupne vrednosti, zmanjšane za izstopne stroške), določene za druge dohodke po Zdoh-2. Razlika se izplača zavarovancu.
    Z dvigom sredstev bo letni dohodek zavarovanca višji, zaradi česar lahko izgubi pravico do različnih socialnih transferjev, kot so socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija ter plačuje višji znesek za plačilo vrtca, ipd.

    Če je prišlo do izrednega prenehanja prostovoljnega dodatnega zavarovanja, pred iztekom 10 let od vstopa v zavarovanje, bo zavarovalnica obračunala in plačala tudi davek od prometa zavarovalnih poslov po 8,5 % stopnji, kot je določena v Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP).

  • Kako se vključiti v pokojninski načrt?

    V pokojninski načrt se lahko vključite kolektivno (preko delodajalca) ali individualno.

    V pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja se pod enakimi pogoji vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu. Slednji lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve določi to, da mora biti zaposleni pred tem določen čas v delovnem razmerju; to obdobje pa ne sme biti daljše od enega leta. Posameznik, ki se v zavarovanje ne želi vključiti, lahko to zahteva s pisno izjavo pri delodajalcu. Delodajalec lahko oblikuje oziroma pristopi k več kolektivnim pokojninskim načrtom prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zaposleni pa je lahko hkrati član le enega kolektivnega in enega individualnega pokojninskega načrta.

    ZPIZ-2 podrobno določa tudi postopek vključitve v kolektivno zavarovanje:

    – Delodajalec vsaj 30 dni pred predvidenim vplačilom premije posreduje zavarovalnici podatke o zaposlenih, ki se vključujejo.

    – Zavarovalnica zaposlenim v 15 dneh pred prvim vplačilom premije izda obvestilo o vključitvi, v katerem prihodnje zavarovance obvesti o možnosti izbire med posameznimi skladi, če nudi možnost izbire naložbene politike življenjskega cikla. Temu obvestilu priloži pokojninski načrt, izjavo o naložbeni politiki in pravila upravljanja pokojninskega sklada oziroma pokojninskih skladov.

    – Zaposleni se lahko v roku 10 dni od prejema obvestila odloči o izbiri posameznega sklada v smislu naložbene politike življenjskega cikla, in sicer za sklad, ki ustreza njegovi starostni skupini, ali za sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko. Če se zaposleni do navedenega ne opredeli, se šteje, da je izbral sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini zaposlenega.

    – Zaposleni se v zavarovanje vključi z dnem vplačila prve premije, pri čemer je začetek zavarovanja prvega dne v mesecu, za katerega je bilo plačilo izvedeno.

    V pokojninski načrt individualnega zavarovanja se posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, lahko vključi s pristopno izjavo, v kateri v primeru ponujene naložbene politike življenjskega cikla izbere tudi sklad, v katerega želi nalagati sredstva. Izbere lahko sklad, ki ustreza njegovi starostni skupini, ali sklad z bolj konzervativno naložbeno politiko. Če sklada ne izbere, se šteje, da je izbral sklad, ki ustreza njegovi starostni skupini v skladu s pravili upravljanja posameznega sklada. Za dan začetka zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je bilo izvedeno prvo vplačilo.

  • Kaj se zgodi s sredstvi zavarovanca, če je bil včlanjen v kolektivno pokojninsko zavarovanje in zamenja delodajalca, ki mu je delno financiral premije?

    Zavarovanec ima v tem primeru na voljo tri možnosti:

    1. Zbrana sredstva lahko prenese v pokojninski načrt novega delodajalca, če ima ta oblikovan pokojninski načrt. Izstopni stroški so odvisni od posameznega pokojninskega načrta in večinoma znašajo 1 % odkupne vrednosti.

    2. Lahko se odloči za mirovanje zavarovanja, kar pomeni, da zadrži pravice iz privarčevanih sredstev. Na privarčevana sredstva se mu pripisuje donos, ki ga sklad v tem obdobju ustvarja.

    3. Lahko zahteva izplačilo sredstev, ki si jih je plačeval sam, in tudi sredstev, ki jih je delodajalec vplačal do 31. 12. 2012. Kolektivne premije, vplačane po 1. 1. 2013, bo ob upokojitvi lahko koristil v obliki dodatne pokojnine – pokojninske rente, razen če njihova vrednost takrat ne bo dosegla 5.000 evrov. Izplačilo sredstev, nižjih od 5.000 se lahko izvede v enkratnem znesku. V primeru izstopa zavarovanec plača izstopne stroške v višini 1 % (ali kot določeno s pokojninskim načrtom), akontacijo dohodnine v višini 25 % in davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 8,5 % (če zavarovanec izstopi, preden poteče 10 let od vključitve v zavarovanje).

  • Pokojninske rente in davčna obravnava

    Za pridobitev pravice do izplačila dodatne starostne pokojnine iz naslova privarčevanih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja mora biti zavarovanec upokojen po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

    Obdavčene je polovica pokojninske rente. Stopnja akontacije dohodnine znaša 25 %. Akontacije dohodnine se ne obračuna in ne plača, če izračunani znesek akontacije dohodnine ne presega 20 EUR. Glede na zakonska določila se akontacije dohodnine ne plača od pokojninskih rent, izplačanih v znesku do 160 EUR.

    Akontacija dohodnine za mesečne rente višje od 160 EUR se lahko obračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16 %. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči prejemnik rente sam, o čemer obvesti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

    Zakon predvideva različne načine izplačevanja pokojninske rente (letno, polletno, četrtletno, mesečno). Zavarovanec ima pravico, da samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente.

    Vse o obdavčitvi si lahko preberete tukaj.

  • Kaj za zaposlenega pomeni, če delodajalec zamrzne vplačevanje v DPZ?

    V takšnih primerih se morajo delodajalec in predstavniki zaposlenih (reprezentativni sindikat, svet delavcev) v pogodbi o oblikovanju v skladu z določili pokojninskega načrta dogovoriti o mirovanju plačila premije. Na podlagi tega dogovora se z upravljavcem pokojninskega sklada dogovori obdobje mirovanja plačevanja premije. V tem času se sredstva na pokojninskih računih zaposlenih upravljajo popolnoma enako kot v času plačevanja premije. Pripisuje se jim zajamčena donosnost in dejanski donos v obliki sorazmernega dela rezervacij ali neposrednega pripisa na pokojninski račun, odvisno od oblike pokojninskega sklada, v katerem posameznik varčuje.

    Če z izvajalcem zavarovanja (upravljavcem sklada) ni sklenjen dogovor o mirovanju premije, je v primeru, da delodajalec za zaposlenega dvakrat zaporedoma premije ne plača v določenem roku, izvajalec dolžan delodajalca najpozneje v roku 15 dni od zapadlosti zadnjega plačila pozvati k plačilu zapadle premije. O tem izvajalec obvesti tudi predstavnika zaposlenih.

  • Zakaj skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ)?
    Spreminjanje razmerja med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom

    Spreminjanje razmerja med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom v obdobju zadnjih 30 let
    (Vir: ZPIZ)

    Pokojnine iz prvega pokojninskega stebra ne bodo enakovredno nadomestile dohodkov iz aktivne dobe, saj razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev upada in bo, glede na razpoložljive statistične podatke z nekoliko manjšim tempom upadalo tudi v prihodnje. Da bi posameznik po upokojitvi ohranil vsaj približno enak življenjski standard, bo moral za svojo socialno varnost v prihodnje poskrbeti tudi (predvsem) sam.

    Dejstvo je, da pokojninski sistem zagotavlja razmeroma nizke in z vsako pokojninsko reformo še nižje pokojnine. Velikost pokojninske blagajne je odvisna od števila tistih, ki vanjo vplačujejo, in števila tistih, ki iz nje prejemajo. S staranjem prebivalstva bo tistih, ki bodo prispevali, čedalje manj, potrebe pa bodo vse večje. Z zatiskanjem oči pred tem, kaj se nam obeta v prihodnjih letih in desetletjih ter prelaganjem ukrepanja na čase, ko si bomo varčevanje laže privoščili, si delamo slabo uslugo.

    Časi, ko so bile pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja edini dohodek upokojencev, s katerim so ti lahko brezskrbno uživali jesen življenja, so dokončno minili. Struktura dohodkov bodočih upokojencev bo nedvomno drugačna od strukture dohodkov zdajšnjih upokojencev. Bodoči upokojenci bodo pretežni del dohodkov prejemali iz drugih virov (pokojninskih rent, življenjskih zavarovanj itd.).

    Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja dopolnitev sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za izrazito dolgoročno in namensko obliko varčevanja, pri kateri je varnost privarčevanih sredstev ključni dejavnik in zagotavlja zajamčen donos. Ena ključnih prednosti DPZ je tudi posebna davčna olajšava, ki velja le za to obliko varčevanja.

  • Kako varno je varčevanje v skladu DPZ?

    Varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja, sodi varnejše oblike varčevanj s striktno naložbeno politiko, predpisano s strani zakonodaje, kjer morajo izvajalci zagotavljati in pripisovati najmanj zajamčen donos. Poslovanje izvajalca je neprestano nadzorovano s strani nadzornikov (AZN – Agencija za zavarovalni nadzor in ATVP – Agencija za trg vrednostnih papirjev).

  • Kaj je zajamčen donos in kako se določa?

    Zajamčen donos je minimalna stopnja donosa, s katero se morajo prihranki mesečno obrestovati. Gre torej za obveznost izvajalca, da dosega minimalno določeno donosnost, ki ne sme biti nižja od 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom, kar za letni ravni za leto 2014 znaša 1,50 %. Metodologijo za izračun in višino minimalne zajamčene donosnosti letno določi in objavi minister, pristojen za finance.

    Posamezni izvajalci v svojih pokojninskih načrtih opredeljujejo višino zajamčenega donosa, ki je večinoma višji kot minimalno določen. Sistem zajamčene donosnosti je urejen tako, da mora izvajalec v primeru, da ne doseže zajamčene donosnosti, v ta namen oblikovati potrebne rezervacije in zagotoviti vsem zavarovancem izplačilo privarčevanih sredstev po zajamčeni vrednosti. V obdobju, ko dejanska vrednost vaših sredstev presega zajamčeno vrednost, vam vedno pripada višja vrednost.

  • Kakšna je razlika med individualnim in kolektivnim pokojninskim načrtom?

    Individualno pokojninsko zavarovanje je namenjeno posameznikom, ki si sami vplačujejo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer iz svoje neto plače. Premije, vplačane v individualni pokojninski načrt lahko zavarovanec dvigne kadarkoli, vendar so sredstva ob tem močno obdavčena.

    H kolektivnem pokojninskem načrtu pristopi podjetje, ki za svoje zaposlene deloma ali v celoti plačuje mesečne premije. Zakon določa minimalni znesek vplačil delodajalca, ki za posameznega zaposlenega znaša 240 evrov letno (sorazmerno v primeru vključitve zaposlenega za manj kot leto dni). Kolektivno vplačane premije do 31. 12. 2012, lahko zavarovanec dvigne v enkratnem znesku po 10-ih letih od vključitve v sklad.

    Kolektivne premije, vplačane po 1. 1. 2013, bo ob upokojitvi lahko koristil v obliki dodatne pokojnine – pokojninske rente, razen če njihova vrednost takrat ne bo dosegla 5.000 evrov. Izplačilo sredstev, nižjih od 5.000 evrov se lahko izvede v enkratnem znesku.

    Individualno vplačane premije v kolektivni pokojninski načrt lahko zavarovanec dvigne kadarkoli.

    Vsakršen dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku za prejemnika izplačila pomeni močno davčno obremenitev, saj se tako izplačilo tretira kot izredni izstop iz zavarovanja.

    Spremembe po ZPIZ-2:
    ZPIZ-2 določa, da se tudi pretežni lastnik podjetja ali samostojni podjetnik posameznik (s. p.) lahko vključi v kolektivni pokojninski načrt; prav tako ni več določen prag o 51 % vključenih zaposlenih, da bi delodajalec lahko izkoristil davčno olajšavo.

  • Kako je s prenosom sredstev k drugemu izvajalcu DPZ?
    Prenosi znotraj Republike Slovenije

    Kolektivno zavarovanje

    Če ima delodajalec sklenjene pogodbe o oblikovanju oziroma financiranju pokojninskega načrta z več različnimi izvajalci (upravljavci skladov), lahko zaposleni kadarkoli zahteva prenos sredstev kolektivnega zavarovanja, in sicer med izvajalci, s katerimi ima delodajalec sklenjeno pogodbo.

    V nasprotnem primeru lahko zavarovanec sredstva prenese k drugemu upravljavcu le, ko mu preneha delovno razmerje pri obstoječem delodajalcu in je h kolektivnem zavarovanju pristopil pri novemu delodajalcu.

    Prenos se opravi na podlagi pisne zahteve zavarovanca, in sicer v roku največ 60 dni od obračunskega dne po stanju na katerega je bila izračuna odkupna vrednost premoženja.

    Individualno zavarovanje

    Vsak posameznik ima lahko sklenjen le en individualni in en kolektivni pokojninski načrt, zato lahko sredstva med individualnimi pokojninskimi načrti prenaša le, če prekine z varčevanjem pri enem izvajalcu in začne z varčevanjem pri drugem. V tem primeru tudi ni ovir za prenos sredstev.

    V skladu z določili ZPIZ-2 prenos sredstev med kolektivnim in individualnim pokojninskim načrtom ni več dovoljen.

    Prenosi med pokojninskimi sistemi Evropske unije

    Sredstva, privarčevana v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, lahko zavarovanec pred nastopom zaposlitve pri instituciji, organu, uradu ali agenciji Evropske unije, prenese v pokojninski sistem Evropske Unije (velja tudi obratno).

    Podlaga za to je Zakon o prenosu pokojninskih pravic, ki je začel veljati 1. septembra 2010.

  • Kako je s prenašanjem sredstev med podskladi z različnimi naložbenimi politikami?

    V okviru izvajanja naložbene politike življenjskega cikla pri istem izvajalcu, je mogoče sredstva iz enega podsklada k drugemu prenesti enkrat na leto.

    Zavarovanec sredstev ne more prenesti v podsklad, ki ima bolj tvegano naložbeno politiko od tiste, ki ustreza starostni skupini, v katero se zavarovanec uvršča v skladu s pravili upravljanja posameznega podsklada (pri tem velja načelo previdnosti: starejši kot je zavarovanec, konservativnejša je naložbena politika podsklada, v katerem varčuje).

  • Kakšne so razlike med pokojninskimi skladi – vzajemni pokojninski skladi in kritni skladi?

    Vsi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo v skladu z zakonom jamčiti izplačilo, ki je enako najmanj zajamčeni vrednosti. Ne glede na navedeno pa veljajo glede upravljanja razlike med vzajemnimi pokojninskimi skladi in drugimi oblikami zavarovanj, ki jih lahko ponujajo zavarovalnice in pokojninske družbe.

    Pokojninski sklad je lahko oblikovan kot kritni sklad ali kot vzajemni pokojninski sklad (odprti ali zaprti). Ključna razlika je v načinu ugotavljanja in pripisovanja donosa nad zajamčenim.

    Za varčevanje v vzajemnih pokojninskih skladih velja, da se donos na vplačane premije v celoti pripiše zavarovancem, in sicer na mesečni ravni. Če je mesečna donosnost sklada nižja od zajamčene, upravljavec v breme lastnega kapitala za vsakega zavarovanca mesečno oblikuje ustrezne rezervacije.

    Pri zavarovancih, ki varčujejo v kritnem skladu, se na njihovem osebnem računu vodi le zajamčena vrednost. Presežen donos (nad zajamčeno vrednostjo) ostane nerazporejen oziroma se za posameznika vodi le evidenčno. Tako nerazporejen presežen donos lahko upravljavec porabi za pokrivanje morebitnih primanjkljajev v prihodnosti.

    Iz tega sledi, da je lahko končno izplačilo za varčevalca, ki je varčeval v vzajemnem skladu, in za varčevalca, ki je vlagal v kritni sklad, različno, čeprav sta plačevala enako visoke premije, ki so bile obremenjene z enakimi stroški in so bili doseženi enaki donosi.

  • Pokojninski skladi z naložbeno politiko življenjskega cikla

    Na podlagi ZPIZ-2, je zakonodajalec omogočil upravljavcem pokojninskih skladov, v okviru podskladov, izvajati naložbeno politiko življenjskega cikla. Pri naložbeni politiki življenjskega cikla bodo zavarovanci glede na starost vključeni v ustrezni podsklad krovnega sklada. Mlajši zavarovanci bodo avtomatično vključeni v podsklad z bolj agresivno naložbeno politiko in možno višjo donosnostjo, po izpolnitvi določene starosti bodo prešli v bolj uravnotežen podsklad, pred upokojitvijo pa bodo vključeni v podsklad z zajamčeno donosnostjo. Posamezni podskladi se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in posledično po razporeditvi sredstev po naložbenih razredih. Najmlajšim članom bo namenjen bolj dinamični podsklad, kjer se zasleduje bolj tvegano naložbeno politiko. Podsklad namenjen srednji starostni generaciji zasleduje uravnoteženo naložbeno politiko. Tretji podsklad, pa je namenjen članom pred upokojitvijo in zasleduje naložbeno politiko zajamčene. Prenos sredstev člana med podskladi se izvrši avtomatično, ko posameznik doseže določeno starost ali na zahtevo člana največ enkrat letno. Mlajši se lahko odločijo za manj tvegane podsklade, starejši pa se v podsklade , katere starost presegajo, ne morejo premakniti.

Komentarji so zaprti.