Pogosta vprašanja

  • Kdo je zavarovalni zastopnik?

    -Zavarovalni zastopnik je vmesni člen med zavarovalnico in stranko.
    -Sprva so zavarovalni zastopniki delovali večinoma ekskluzivno za eno samo zavarovalnico in ponujali širšo paleto zavarovanj iste zavarovalnice.
    -Danes zavarovalni zastopnik obstaja v omenjeni »prvotni obliki«, tj. da dela za eno zavarovalnico, le, če je s to zavarovalnico v rednem delovnem razmerju.
    -Zakon dovoljuje, da zavarovalni zastopnik opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja kot samostojni podjetnik oziroma kot družba in da lahko, čeprav redkeje, zastopa celo več zavarovalnic.
    -Zavarovalni zastopniki imajo v glavnem podpisane ekskluzivne pogodbe o zastopanju le ene zavarovalnice in delujejo v imenu in za račun zavarovalnice.
    -Zavarovalnica na drugi strani odgovarja za ravnanje zavarovalnega zastopnika kot za svoje lastno ravnanje.

    Ločimo:
    -Zavarovalne zastopnike, ki so v delovnem razmerju (zaposleni na zavarovalnici), in
    -Zavarovalne zastopnike, ki opravljajo zastopniške posle ob svoji osnovni zaposlitvi, za postranski zaslužek (pogodbeni zastopniki).

    Glede na vrsto opravil ločimo:
    -Zavarovalne zastopnike, ki opravljajo posle samostojno (imajo dovoljenje AZN za opravljanje teh poslov), in
    -Pomožne zavarovalne zastopnike (lahko delujejo brez dovoljenja, vendar so glede opravil, ki jih smejo opravljati, omejeni).

    Obseg pooblastil zavarovalnega zastopnika določi zavarovalnica z internimi pravili ali s posamičnimi pooblastili.

    Naloge zavarovalnega zastopnika so:
    – informiranje zavarovanca,
    – svetovanje zavarovancu,
    – obveščanje o zavarovalnem razmerju,
    – pomoč stranki ob nastanku zavarovalnega primera (odškodninski zahtevki) in
    – sklepanje pogodb.

  • Kdo je zavarovalni posrednik?

    -Zavarovalni posrednik je vmesni člen med zavarovalnico in stranko ter posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic.
    -V prvotni obliki je bil zavarovalni posrednik zavarovalni specialist, ki je na podlagi dobrega poznavanja posebnosti zavarovalne ponudbe svetoval in urejal zavarovancem najboljšo možno zavarovalno zaščito preko povezave zavarovanca z zavarovalnico.
    -Zakon zavarovalnemu posredniku v primerjavi z zavarovalnim zastopnikom ne dovoljuje sklepati zavarovalnih pogodb, pri svojem delu pa zastopa zlasti interese zavarovalca.
    -Danes se ta dejavnost večinoma opravlja v sklopu zavarovalnoposredniških družb.
    -Zavarovalni posrednik je zavarovalcu odgovoren za storitev, ki mu jo nudi. Zato mora biti zavarovan proti poklicni odgovornosti.

    Naloge zavarovalnega posrednika so:
    -vzpostavljanje stika med zavarovalcem in zavarovalnico,
    -priprava za podpis zavarovalne pogodbe in
    -pomoč pri izvrševanju pravic in obveznosti iz zavarovalne pogodbe.

  • Ali lahko opravljam posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja brez dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor?

    – Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja smejo samostojno opravljati samo tiste osebe, ki so predhodno pridobile dovoljenje (licenco) Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje teh poslov.

    Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik je oseba, ki pod nadzorom in ob navzočnosti mentorja, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, išče potencialne zavarovalce in sodeluje pri predstavitvi mentorja zavarovanj potencialnim zavarovalcem, pri čemer sme sam predstavljati zgolj osnovne značilnosti zavarovanja, kot so predmet zavarovanja, zavarovane nevarnosti, zavarovalna kritja, izključitve zavarovalnega kritja in zavarovalne vsote. Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik ne sme sklepati zavarovanj ali podajati drugih izjav v imenu ali za račun zavarovalnice, zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, banke iz petega odstavka 558. člena ZZavar-1 ali osebe iz četrtega odstavka 558. člena ZZavar-1. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika se všteva v dokazovanje pogoja trimesečnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Posamezni mentor je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom. Mentor je odgovoren za pravilnost in resničnost podanih izjav pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika, ki so podane potencialnemu zavarovalcu.

  • Kdo izda potrdilo o opravljenem izpitu?

    Potrdilo o opravljenem izpitu (preizkusu znanja) izda Slovensko zavarovalno združenje, ko kandidat uspešno opravi pisni in ustni preizkus znanja.

  • Kdo izda dovoljenje (licenco) za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja?

    Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi Zakona o zavarovalništvu. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani www.a-zn.si, pod rubriko Obrazci (Izdaja dovoljenj).

  • Kdo vodi registre zavarovalnih zastopniških in posredniških družb ter oseb?

    Registre zavarovalno zastopniških družb in zavarovalno posredniških družb, ter oseb, ki so na območju RS upravičene opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, vodi Agencija za zavarovalni nadzor. Registri so javni in so objavljeni na njihovi spletni strani.

  • Kdo poleg zavarovalnih zastopnikov še sme opravljati storitve zavarovalnega zastopanja?

    Storitve zavarovalnega zastopanja lahko opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (torej kot dopolnilo siceršnje poslovne dejavnosti), in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.

    V praksi denimo opravljajo storitve zavarovalnega zastopanja podjetja, ki se ukvarjajo s tehničnimi pregledi in s prodajo vozil; ta smejo, če so pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, sklepati avtomobilska zavarovanja.

    Osebe, ki nimajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, se z zavarovalnim zastopanjem ne smejo ukvarjati, razen če bi šlo za manj pomembna in manj zahtevna zavarovanja, povezana s proizvodom ali storitvijo, ki jo sicer zagotavljajo, upoštevaje vse pogoje, kot so določeni v 3. odstavku 215. člena Zakona o zavarovalništvu.

    V praksi gre, na primer, za zavarovalne agencije, ki sklepajo turistična zavarovanja. V tuji literaturi pa so navedene prodajalne koles, ki sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnost poškodbe ali odtujitve pri tem prodajalcu kupljenega kolesa (Več avtorjev: Izobraževanje zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, Učbenik za slušatelje, Slovensko zavarovalno združenje, Ljubljana, 2012).

  • Kako potekata pisni in ustni izpit znanja za zavarovalne zastopnike in posrednike pri Slovenskem zavarovalnem združenju?

    Na pisnem preizkusu se preverja kandidatovo znanje vsebin, ki so obravnavane v Učbeniku za zavarovalne zastopnike in zavarovalne posrednike, ki ga izda Slovensko zavarovalno združenje, GIZ.

    Izpitne pole so pripravljene ločeno po posameznih področjih znanja. Pri ocenjevanju vsak pravilni odgovor prinese eno točko. Negativnih točk ni! Kandidat med štirimi ponujenimi odgovori izbere pravilnega in ga obkroži. Pravilen je le en odgovor. Da kandidat opravi izpit, mora vsako področje posebej opraviti z vsaj 60 % uspešnostjo. Kandidat mora vse pravilne odgovore zapisati na ocenjevalni obrazec, ki je sestavni del sklopa izpitnih pol. Pri ocenjevanju se upoštevajo samo odgovori, zapisani na ocenjevalnem obrazcu, četudi se razlikujejo od odgovorov, zapisanih na izpitnih polah. O točni uri in kraju izvedbe preizkusa znanja kandidate obvestimo najmanj en teden pred razpisanim izpitnim rokom. Kandidat prejme obvestilo o uspehu v štirih delovnih dneh po opravljanju izpita. Uspešno opravljen pisni preizkus znanja je pogoj za pristop k ustnemu delu preizkusa.

    Ustni del preizkusa znanja traja 20 minut za zavarovalnega zastopnika in 40 minut za zavarovalnega posrednika ter poteka pred 3-člansko ustno komisijo za preizkus znanja. Preverja se kandidatova sposobnost uporabe znanja v praktičnih situacijah. Vprašanja za ustni del izpita so naključno izbrana. Kandidat (iz)vleče enega od lističev, na katerih so zapisane praktične situacije s področja premoženjskih in s področja življenjskih zavarovanj (mešano). Kandidat ima možnost samo enkrat (iz)vleči listič z opisom praktične situacije. Eden od članov ustne komisije lahko poleg vprašanja z opisom praktične situacije in dveh podvprašanj, kandidatu postaviti še tretje podvprašanje, ki se lahko nanaša na področje premoženjskih ali pa področje življenjskih zavarovanj in ni potrebno, da se vsebinsko nanaša na prejšnja vprašanja. Tretje podvprašanje eden od članov ustne komisije postavi po lastni presoji in ni navedeno na lističu. Tretje podvprašanje se postavi le v primeru, da člani komisije niso enotnega mnenja o znanju kandidata.

    Kandidat za zavarovalnega posrednika mora poleg omenjenega znanja pokazati še poznavanje 4. dela učnega gradiva (Znanja za posle zavarovalnega posredovanja). Vsak član izpitne komisije kandidatu za zavarovalnega posrednika postavi po eno vprašanje iz omenjenega dela učnega gradiva. Po končanem ustnem delu izpita predsednik ustne komisije seznani kandidata z uspehom.

    Ustni preizkusi znanja potekajo na sedežu Slovenskega zavarovalnega združenja, GIZ, po vnaprej razpisanih terminih. Izpitne roke za tekoče leto najdete tukaj.

Komentarji so zaprti.