Zdravstvena reforma

Se zavedamo, kaj prinaša nova zdravstvena zakonodaja?

organizatorji

Zastavljamo prava vprašanja in skupaj iščemo odgovore na to, kako državljanom v prihodnje zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo.

Vabljeni na javno tribuno, ki bo potekala v ponedeljek, 24. aprila 2017, ob 13. uri v dvorani Regionalne gospodarske zbornice v Celju (Ljubljanska cesta 14, II. nadstropje).

Javno tribuno organizirajo Gospodarska zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Združenje delodajalcev Slovenije in Regionalna gospodarska zbornica Celje.

Med govorci, ki so že potrdili svojo udeležbo na javni tribuni, so:
Samo Fakin, dr. med., predsednik uprave Thermane Laško in nekdanji generalni direktor ZZZS;
Mag. Martin Toth, dr. dent. med., član Strokovnega sveta ZDUS in član skupščine ZZZS;
Dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve;
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS;
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, d. d.

Javno tribuno bo povezovala Alenka Mirt Kesar.

Na javno tribuno so vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za zdravje.

Vljudno vabljeni.


Kakšno zdravstveno oskrbo si lahko obetajo državljanke in državljani?

Danes je na Slovenskem zavarovalnem združenju (v nadaljevanju: SZZ) potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavniki SZZ in zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, predstavili poglede na predlagano zdravstveno reformo in pripombe v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ-1).

V SZZ se zavzemamo za reformo zdravstvenega sistema, saj za to obstajajo številni razlogi, izpostavili pa bi nedostopnost, slabo organiziranost, ne-razvojno usmerjenost, demografska gibanja in medicinsko inflacijo. Reforma bi morala biti celovita in jasna, morala bi biti usklajena z vsemi deležniki sistema in z drugimi socialnimi politikami. Zato je nujno potrebna javna razprava, ne o predlogih členov, temveč o tem, kakšen standard javnega zdravstva želimo in koliko smo za ta standard pripravljeni plačati. Reforma, ki jo potrebujemo, bi morala jasno in transparentno predstavljati rešitve, ki bi zagotavljale dolgoročno finančno stabilnost zdravstvenega sistema, jasno opredeljene zdravstvene pravice in učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem, prilagojen potrebam in zmožnostim družbe. Tudi s tem namenom je SZZ v okviru javne razprave, podalo pripombe na predlog novega ZZVZZ-1.

Pripombe na ZZVZZ-1


Doprinos k zdravstveni reformi

V Slovenskem zavarovalnem združenju z zadovoljstvom ugotavljamo, da študija, ki so jo pripravili strokovnjaki z Inštituta za ekonomska raziskovanja, izpolnjuje svoj namen, to je, javnosti predstaviti objektivno sliko današnjega in prihodnjega stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu. Dejstvo, da je študija naletela na velik odziv tako strokovne, kot tudi laične javnosti je dokaz, da smo slovenskemu prostoru ponudili tisto, kar v reformnih prizadevanjih najbolj potrebuje – z matematično natančnostjo prikazano finančno sliko v zdravstvu.

Reforma zdravstvenega sistema je namreč izjemnega pomena, saj zdravje zdravstvenega sistema temelji (tudi) na zdravem finančnem stanju. Študija tako predstavlja začetni korak ozdravitve zdravstvenega sistema ter temelj, na katerem bomo skupaj z ostalimi deležniki gradili dolgoročno vzdržno zdravstvo, za kakršnega se vsi zavzemamo. Le s fokusom na pravih problemih v zdravstvu in sodelovanjem vseh, ki predstavljamo temelj sistema, bomo lahko prihodnjim generacijam zapustili zdrav sistem.

Ocena dolgoročne javno finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema in možnih virov financiranja – študija

Ocena dolgoročne javno finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema in možnih virov financiranja – ppt prezentacija


Čezmejno zdravstveno varstvo v EU

V oktobru leta 2013 bo stopila v veljavo direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Slovensko zavarovalno združenje je v sodelovanju z Zavodom R&T organiziralo delavnico o tej temi, kjer so bili obravnavani predvsem vidiki financiranja in v tej povezavi tudi zavarovanja.

Prispevek – D. Kidrič
Prispevek – E. Godina
Prispevek – M. Meglič
Prispevek – A. Šik
Prispevek – R. Sraka
Prispevek – C. Horemans


Čezmejno zdravstveno varstvo v EU – sporočilo za javnost

V oktobru leta 2013 bo stopila v veljavo direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Direktiva je nadgradnja že sedanje ureditve pomoči pacientom pri dostopu do storitev, ki jih lahko dobijo pod posebnimi pogoji zunaj države obveznega zdravstvenega zavarovanja. Direktiva spada v kontekst zagotavljanja treh temeljnih svoboščin Evropske Unije. Navezuje se na evropski socialni model in tudi na prizadevanja za prosti (vendar regulirani) pretok storitev. Zdravstvene storitve so specifične, zato je urejanje njihovega prostega pretoka dopolnjeno še z urejanjem pravic pacientov. Uveljavitev direktive bo zahtevala zakonske spremembe in prilagoditve pri izvajalcih zdravstvenih storitev, vse z namenom, da bi pacientom omogočila bolj prosti dostop do storitev. Posledično bo za njih imela tudi vpliv na financiranje razlik v ceni, ki ne bodo krite iz javnih sredstev domicilne države. Slovensko zavarovalno združenje je v sodelovanju z Zavodom R&T organiziralo delavnico o tej temi, kjer so bili obravnavani predvsem vidiki financiranja in v tej povezavi tudi zavarovanja.

Udeleženci delavnice so izmenjali informacije, kakšne so v njihovih dejavnostih oz. inštitucijah izkušnje z nudenjem storitev zavarovancem iz drugih držav. Za nekatere dejavnosti je nudenje zdravstvenih storitev tujcem del njihove ekonomske strategije in ekonomska realnost. Drugi bi se radi vključili v ponudbo storitev še za zavarovance drugih držav, vendar je potrebno urediti še precej zadev tako v sistemu zdravstvenih dejavnosti kot tudi na zakonodajnem področju. Posebej zanimivo in za paciente koristno bi bilo urejanje na ravni čezmejnih regij.

Prikazane so bile priprave na implementacijo direktive v Belgiji. Tam se zavedajo, da bodo lahko v enem letu pripravili vse podlage samo s skupnim delom vseh deležnikov. Ker imajo v Belgiji tudi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so nekatere njihove izkušnje in predlogi lahko zanimivi tudi za Slovenijo.

Druga stran pravic so obveznosti. V primeru pravic pacientov so to tudi obveznosti plačila storitev. Večino storitev in večji del njihovega računa poravnajo skladi obveznega zdravstvenega zavarovanja, toda del razlike v ceni in morebitno višjo kakovost ter večji obseg bodo morali poravnati pacienti sami. Na delavnici je bila obravnavana vloga zavarovalnic prostovoljnega zavarovanja pri tem.

Zavarovalnice v Sloveniji bodo spremljale implementacijo direktive in bodo pri iskanju najboljših rešitev za paciente s svojim znanjem sodelovale z vsemi, ki morajo zagotoviti njeno implementacijo.


Predlogi zavarovalnic za finančno vzdržnost in stabilnost sistema zdravstvenega varstva

Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji potrebuje temeljite spremembe, ki so nujne v organizaciji, upravljanju in financiranju zdravstvenega varstva in z njim povezanega področja dolgotrajne oskrbe. Vse spremembe morajo biti v interesu bolnikov. Zavarovalnice, ki izvajamo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se zavzemamo za zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti sistema v okviru materialnih možnosti države za doseganje boljšega zdravja prebivalstva. Na področju financiranja želimo ohraniti in izboljšati solidarnost in vzajemnost pri zbiranju sredstev in zagotavljanju pravic iz javnega in zasebnega zdravstvenega zavarovanja ter tako dolgoročno zagotoviti enak dostop posameznikov do zdravstvenih storitev v javnem sistemu ne glede na njihove finančne možnosti.

Javnega sistema zdravstvenega varstva ni možno vzdrževati in financirati izključno z javnimi sredstvi. Takšne ureditve ne pozna nobena evropska država. Stabilen sistem financiranja lahko zagotovijo le različni viri. Zato je treba tudi v prihodnosti zagotavljati ekonomsko in družbeno sprejemljivo razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi, s čimer se bo lahko vzdrževala nujna konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Delež zasebnih sredstev bo moral ostati na približno enaki ravni kot zdaj, ko se tri četrtine sredstev zagotavlja iz javnih (davki in prispevki), četrtina pa iz zasebnih virov (lastna plačila in zasebna zavarovanja), kar je tudi povprečje držav članic EU.

Dodatna obremenitev gospodarstva z večjimi prispevnimi stopnjami ali povečanje deleža javnih sredstev (kar bi bila neposredna posledica ukinitve vseh doplačil) ni prava rešitev brez postopnih dolgoročnih sistemskih sprememb. Zavarovalnice zato predlagamo, da se zdravstvene storitve razdelijo na pet skupin, ki so pregledno financirane iz različnih virov:

  • storitve, ki se financirajo iz proračuna (izobraževanje zdravnikov, osebja, preventiva, krepitev zdravja, terciarna dejavnost);
  • storitve, ki dolgoročno ostanejo del obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja (preventiva, storitve, ki predstavljajo večje finančno tveganje, zdravljenje kroničnih bolezni, dolgotrajna oskrba). Financiranje teh storitev bi se izvajalo v okviru obveznega socialnega zavarovanja, in sicer v obliki dveh javnih blagajn: blagajne za dolgotrajno oskrbo (prispevek obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo) ter blagajne za zdravstvene storitve in druge zdravstvene pravice (prispevek za obvezno socialno zdravstveno zavarovanje). Upravljal bi ju sedanji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • storitve, ki bi bile del novega obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja (reševalni prevozi, zobna protetika, zdravila, medicinski pripomočki, zdravljenje poškodb, ki se zgodijo zunaj službenega delovnega časa, akutne zdravstvene in druge storitve, ki za posameznika predstavljajo manjše finančno tveganje). Financiranje bi se uredilo z novo obliko obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom o zavarovalništvu; storitve in pravice v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, ki bi se financirale s prispevno stopnjo delodajalcev;
  • storitve, za katere bi morali plačati posamezniki sami (višji standard, storitve, za katere ne veljajo obvezna zavarovanja) in za katere se lahko državljani prostovoljno zavarujejo.

Košarico zdravstvenih storitev, ki bi bile dosegljive vsem, bi torej sestavljale storitve iz obveznega socialnega in obveznega pogodbenega (zasebnega) zdravstvenega zavarovanja. Z uvedbo obveznega pogodbenega zavarovanja bi bila omogočena konkurenčnost pri izvajanju teh zavarovanj, kar bi vplivalo na večjo dostopnost in učinkovitost pri izvajanju zdravstvenih storitev. S spremembo dosedanjega sistema doplačil in določitvijo začetne košarice zdravstvenih storitev bi se odprle tudi možnosti za razvoj drugih vrst prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Razvoj sistema zdravstvenega varstva – predlogi zavarovalnic


Sporočilo za javnost – Zdravstvena reforma

Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema, nismo bili vključeni in smo z okvirnimi predlogi seznanjeni zgolj iz medijev. Enako smo le iz medijev izvedeli za predloge Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Ko bodo pripravljene konkretne spremembe in rešitve, se bomo lahko s konkretnimi predlogi vključili v javno razpravo. Od vlade in Ministrstva za zdravje zato pričakujemo, da bomo z našimi izkušnjami in znanjem sodelovali pri pripravi konkretnih sprememb in dolgoročnih rešitev.

Participacija = obvezni samoprispevek
Glede na doslej znane informacije iz medijev v zvezi z uvajanjem nove participacije ugotavljamo, da dejansko ne gre za participacijo. Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek.
Kako bi ta samoprispevek plačevali, lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Najbrž bi še zmeraj bilo treba vsem zavezancem za ta samoprispevek tega nekako zaračunati. Šele ko bo ministrstvo razkrilo več podatkov, se bodo lahko pripravili natančni izračuni, in sicer, koliko ljudi bo dejansko plačevalo manj kot 25 evrov mesečno in koliko je tistih, ki bodo iz svojih neto plač in pokojnin plačevali bistveno več od tega. Na novo bo treba opredeliti tudi zavezance za plačilo in način pobiranja tega obveznega samoprispevka. Strokovno se bo treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pobrana iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno – ZZZS, saj je to v nasprotju z direktivami EU.

Zavarovalnice pri DZZ beležijo izgubo
Ob napovedi obveznega samoprispevka se ponovno ponavljajo nekatere navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so napačne in zavajajoče. Gre  predvsem za navedbe o obratovalnih stroških zavarovalnic in o tem, da se jim zaradi varčevalnih ukrepov v zdravstvu povečujejo dobički. Čeprav je Slovensko zavarovalno združenje že nekajkrat predstavilo konkretne številke v zvezi s stroški zavarovalnic, ki jih omenja ministrstvo za zdravje, se ponavlja previsoka številka, in sicer 65 milijonov evrov. Iz letnih poročil zavarovalnic za več let je jasno razvidno, da imajo zavarovalnice za slabih 45 milijonov evrov obratovalnih stroškov, od česar se najmanj tretjina obratovalnih stroškov ponovno na različne načine vrača v zdravstveni sistem (investicije v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, provizije izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam, računalniška in programska oprema izvajalcev zdravstvenih storitev). V lanskem letu je bila razlika med premijami in škodami manjša, kot znašajo sami obratovalni stroški, kar pomeni, da pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice izkazujejo izgubo.
To je tudi posledica varčevanja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj so morale zavarovalnice zaradi sklepa skupščine ZZZS prevzeti večja bremena pri kritju nekaterih stroškov zdravstvenih storitev. Varčevanje v obveznem zavarovanju je torej s prenosom obveznosti na dopolnilno zavarovanje povečalo obveznosti zavarovalnic in jim zmanjšalo dobiček oziroma jih celo pahnilo v izgubo. Isti cilj je zasledoval tudi sicer nepotrjeni predlog varčevalnih ukrepov na skupščini ZZZS v ponedeljek, 11. julija, po katerem naj bi se nekatera doplačila iz 90 % povečala na kaj 99 %.

Slovenski zdravstveni sistem je treba reševati celovito

Slovenskega zdravstva, ki se tako na področju obveznega kot dopolnilnega zavarovanja in pri samih izvajalcih sooča z izgubami, pa tudi s podaljševanjem čakalnih dob, ne bomo rešili zgolj z reformo financiranja, temveč so potrebne bistveno večje sistemske spremembe. Samo financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe celovite, postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.


Predlog rešitev Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za spremembo financiranja zdravstvenega varstva

Zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, smo v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja oblikovale skupni predlog rešitev za spremembo financiranja zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki bo po naši oceni zagotavljal dolgoročno finančno vzdržnost in pravičnost sistema zdravstvenega varstva ter hkrati zadostil potrebam državljanov.

Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe


Prispevek Slovenskega zavarovalnega združenja, predstavljen na 18. strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Bohinjska Bistrica, 26. in 27. maj 2011

Prispevek ZZ – pogled v prihodnost


Stališče Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, k dokumentu Ministrstva za zdravje “Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020”

Ministrstvo za zdravje je objavilo in predložilo v javno razpravo dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020«. V dokumentu ministrstvo napoveduje spremembe v ureditvi sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pomembno vplivajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja kar eno petino slovenskega zavarovalnega trga, in na slovensko zavarovalništvo ter porajajo številna vprašanja. Zato Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pozorno spremljamo dogajanja na področju ureditve sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter smo v okviru javne razprave o nadgradnji zdravstvenega sistema pripravili stališča, pri nadaljnjih razpravah pa bomo aktivno sodelovali, v korist vseh zavarovancev.

DZZ in zdravstvena reforma – zbornik 14.3.2011
SZZ pripombe – nadgradnja zdravstvenega sistema


Sporočilo za javnost z okrogle mize Slovenskega zavarovalnega združenja

Zavarovalnice za univerzalno dostopnost do zdravstva

Ljubljana, 14. marec 2011 – Slovensko zavarovalno združenje, katerega članice so tudi izvajalke dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Adriatic Slovenica zavarovalna družba in Triglav zdravstvena zavarovalnica, je danes pripravilo okroglo mizo z naslovom Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma. Na njej so zavarovalniški strokovnjaki z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem razpravljali o možnih rešitvah v zvezi z nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je financiranje zdravstvenega sistema zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«.

Ministrstvo za zdravje je objavilo in predložilo v javno razpravo dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020«. V dokumentu ministrstvo napoveduje spremembe v ureditvi sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pomembno vplivajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja kar eno petino slovenskega zavarovalnega trga, in na slovensko zavarovalništvo ter porajajo številna vprašanja.

Zavarovalnice pozdravljamo razpravo o nadgradnji financiranja sistema zdravstvenega varstva. Prepričani smo, da je mogoče financiranje nadgraditi in izboljšati. Želimo pa si, da bi ta razprava potekala korektno in strokovno – že dokument ministrstva za zdravje namreč vsebuje nekatere napačne ali zavajajoče navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. S tem nadaljuje že nekajletno prakso, da se o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju govori kot o glavnem sistemskem problemu slovenskega zdravstva. Prepričani smo, da za konstruktivno razpravo in iskanje novih rešitev tak način ni dober.

Z okroglo mizo smo poskusili osvetliti različne vidike finančnega dela napovedane nadgradnje zdravstvenega sistema, s ciljem, da konstruktivno prispevamo k iskanju najučinkovitejšega načina za financiranje zdravstva za prihodnja leta.

V razpravi želimo poudariti predvsem naslednje:

  • da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v preteklih letih učinkovito zagotavljalo sredstva za določen del zdravstvenih storitev ter s tem povečevalo in ne omejevalo dostopnost, saj dostopnost omejujejo kvečjemu plačila iz žepa, doplačila prek zavarovanja pa ne. Ostali evropski zdravstveni sistemi imajo manjšo stopnjo univerzalnosti in bistveno večja doplačila »iz žepa«, ki predvsem obremenjujejo bolne in starejše;
  • da smo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem dosegli veliko stopnjo solidarnosti in vzajemnosti v družbi. Bistvena sprememba obstoječega sistema ali celo ukinitev doplačil pomeni celovito spremembo v obremenitvah s prispevki vseh zavarovancev, lahko pa pripelje tudi do bistvenega zmanjšanja solidarnosti med bolnimi in zdravimi ter s tem ogrozi zdravstveno najbolj občutljive skupine zavarovancev. Povečanje solidarnosti z večjim obsegom javnih sredstev lahko namreč bistveno zmanjša oziroma ukine solidarnost pri tistih storitvah, ki ne bodo več predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem ne moremo pričakovati, da bi druga (nekateri jim rečejo »prava«) zdravstvena zavarovanja v znatni meri nadomestila dopolnilna zavarovanja;
  • da dopolnilna zavarovanja niso v nasprotju z evropskim pravnim redom in da Evropska komisija ne zahteva njihove ukinitve – ne nazadnje jih v podobni obliki izvajajo v Franciji. Očitke Evropske komisije bi brez težav odpravili s spremembo zakona, ki ne bi imela nobenih pomembnih posledic za delovanje zdravstvenega sistema.

Financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.

DZZ in zdravstvena reforma-zbornik 14.3.2011


Komentarji so zaprti.