Slovensko Zavarovalno Združenje

Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji potrebuje temeljite spremembe, ki so nujne v organizaciji, upravljanju in financiranju zdravstvenega varstva in z njim povezanega področja dolgotrajne oskrbe. Vse spremembe morajo biti v interesu bolnikov. Zavarovalnice, ki izvajamo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se zavzemamo za zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti sistema v okviru materialnih možnosti države za doseganje boljšega zdravja prebivalstva. Na področju financiranja želimo ohraniti in izboljšati solidarnost in vzajemnost pri zbiranju sredstev in zagotavljanju pravic iz javnega in zasebnega zdravstvenega zavarovanja ter tako dolgoročno zagotoviti enak dostop posameznikov do zdravstvenih storitev v javnem sistemu ne glede na njihove finančne možnosti.

Javnega sistema zdravstvenega varstva ni možno vzdrževati in financirati izključno z javnimi sredstvi. Takšne ureditve ne pozna nobena evropska država. Stabilen sistem financiranja lahko zagotovijo le različni viri. Zato je treba tudi v prihodnosti zagotavljati ekonomsko in družbeno sprejemljivo razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi, s čimer se bo lahko vzdrževala nujna konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Delež zasebnih sredstev bo moral ostati na približno enaki ravni kot zdaj, ko se tri četrtine sredstev zagotavlja iz javnih (davki in prispevki), četrtina pa iz zasebnih virov (lastna plačila in zasebna zavarovanja), kar je tudi povprečje držav članic EU.

Dodatna obremenitev gospodarstva z večjimi prispevnimi stopnjami ali povečanje deleža javnih sredstev (kar bi bila neposredna posledica ukinitve vseh doplačil) ni prava rešitev brez postopnih dolgoročnih sistemskih sprememb. Zavarovalnice zato predlagamo, da se zdravstvene storitve razdelijo na pet skupin, ki so pregledno financirane iz različnih virov:
- storitve, ki se financirajo iz proračuna (izobraževanje zdravnikov, osebja, preventiva, krepitev zdravja, terciarna dejavnost);
- storitve, ki dolgoročno ostanejo del obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja (preventiva, storitve, ki predstavljajo večje finančno tveganje, zdravljenje kroničnih bolezni, dolgotrajna oskrba). Financiranje teh storitev bi se izvajalo v okviru obveznega socialnega zavarovanja, in sicer v obliki dveh javnih blagajn: blagajne za dolgotrajno oskrbo (prispevek obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo) ter blagajne za zdravstvene storitve in druge zdravstvene pravice (prispevek za obvezno socialno zdravstveno zavarovanje). Upravljal bi ju sedanji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
- storitve, ki bi bile del novega obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja (reševalni prevozi, zobna protetika, zdravila, medicinski pripomočki, zdravljenje poškodb, ki se zgodijo zunaj službenega delovnega časa, akutne zdravstvene in druge storitve, ki za posameznika predstavljajo manjše finančno tveganje). Financiranje bi se uredilo z novo obliko obveznega pogodbenega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom o zavarovalništvu; storitve in pravice v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, ki bi se financirale s prispevno stopnjo delodajalcev;
- storitve, za katere bi morali plačati posamezniki sami (višji standard, storitve, za katere ne veljajo obvezna zavarovanja) in za katere se lahko državljani prostovoljno zavarujejo.

Košarico zdravstvenih storitev, ki bi bile dosegljive vsem, bi torej sestavljale storitve iz obveznega socialnega in obveznega pogodbenega (zasebnega) zdravstvenega zavarovanja. Z uvedbo obveznega pogodbenega zavarovanja bi bila omogočena konkurenčnost pri izvajanju teh zavarovanj, kar bi vplivalo na večjo dostopnost in učinkovitost pri izvajanju zdravstvenih storitev. S spremembo dosedanjega sistema doplačil in določitvijo začetne košarice zdravstvenih storitev bi se odprle tudi možnosti za razvoj drugih vrst prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Priponka (PDF)

Sporočilo za javnost - Zdravstvena reforma, 14. julij 2011

Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema, nismo bili vključeni in smo z okvirnimi predlogi seznanjeni zgolj iz medijev. Enako smo le iz medijev izvedeli za predloge Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Ko bodo pripravljene konkretne spremembe in rešitve, se bomo lahko s konkretnimi predlogi vključili v javno razpravo. Od vlade in Ministrstva za zdravje zato pričakujemo, da bomo z našimi izkušnjami in znanjem sodelovali pri pripravi konkretnih sprememb in dolgoročnih rešitev.

Participacija = obvezni samoprispevek
Glede na doslej znane informacije iz medijev v zvezi z uvajanjem nove participacije ugotavljamo, da dejansko ne gre za participacijo. Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek.
Kako bi ta samoprispevek plačevali, lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Najbrž bi še zmeraj bilo treba vsem zavezancem za ta samoprispevek tega nekako zaračunati. Šele ko bo ministrstvo razkrilo več podatkov, se bodo lahko pripravili natančni izračuni, in sicer, koliko ljudi bo dejansko plačevalo manj kot 25 evrov mesečno in koliko je tistih, ki bodo iz svojih neto plač in pokojnin plačevali bistveno več od tega. Na novo bo treba opredeliti tudi zavezance za plačilo in način pobiranja tega obveznega samoprispevka. Strokovno se bo treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pobrana iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno – ZZZS, saj je to v nasprotju z direktivami EU.

Zavarovalnice pri DZZ beležijo izgubo
Ob napovedi obveznega samoprispevka se ponovno ponavljajo nekatere navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so napačne in zavajajoče. Gre predvsem za navedbe o obratovalnih stroških zavarovalnic in o tem, da se jim zaradi varčevalnih ukrepov v zdravstvu povečujejo dobički. Čeprav je Slovensko zavarovalno združenje že nekajkrat predstavilo konkretne številke v zvezi s stroški zavarovalnic, ki jih omenja ministrstvo za zdravje, se ponavlja previsoka številka, in sicer 65 milijonov evrov. Iz letnih poročil zavarovalnic za več let je jasno razvidno, da imajo zavarovalnice za slabih 45 milijonov evrov obratovalnih stroškov, od česar se najmanj tretjina obratovalnih stroškov ponovno na različne načine vrača v zdravstveni sistem (investicije v sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, provizije izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam, računalniška in programska oprema izvajalcev zdravstvenih storitev). V lanskem letu je bila razlika med premijami in škodami manjša, kot znašajo sami obratovalni stroški, kar pomeni, da pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice izkazujejo izgubo.
To je tudi posledica varčevanja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj so morale zavarovalnice zaradi sklepa skupščine ZZZS prevzeti večja bremena pri kritju nekaterih stroškov zdravstvenih storitev. Varčevanje v obveznem zavarovanju je torej s prenosom obveznosti na dopolnilno zavarovanje povečalo obveznosti zavarovalnic in jim zmanjšalo dobiček oziroma jih celo pahnilo v izgubo. Isti cilj je zasledoval tudi sicer nepotrjeni predlog varčevalnih ukrepov na skupščini ZZZS v ponedeljek, 11. julija, po katerem naj bi se nekatera doplačila iz 90 % povečala na kaj 99 %.

Slovenski zdravstveni sistem je treba reševati celovito

Slovenskega zdravstva, ki se tako na področju obveznega kot dopolnilnega zavarovanja in pri samih izvajalcih sooča z izgubami, pa tudi s podaljševanjem čakalnih dob, ne bomo rešili zgolj z reformo financiranja, temveč so potrebne bistveno večje sistemske spremembe. Samo financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe celovite, postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.

Predlog rešitev Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za spremembo financiranja zdravstvenega varstva

Zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, smo v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja oblikovale skupni predlog rešitev za spremembo financiranja zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki bo po naši oceni zagotavljal dolgoročno finančno vzdržnost in pravičnost sistema zdravstvenega varstva ter hkrati zadostil potrebam državljanov.

Priponka (PDF)

Prispevek Slovenskega zavarovalnega združenja, predstavljen na 18. strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Bohinjska Bistrica, 26. in 27. maj 2011

Priponka (PDF)

Stališče Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, k dokumentu Ministrstva za zdravje "Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020"

Ministrstvo za zdravje je objavilo in predložilo v javno razpravo dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020«. V dokumentu ministrstvo napoveduje spremembe v ureditvi sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki pomembno vplivajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja kar eno petino slovenskega zavarovalnega trga, in na slovensko zavarovalništvo ter porajajo številna vprašanja. Zato Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice, ki izvajamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pozorno spremljamo dogajanja na področju ureditve sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ter smo v okviru javne razprave o nadgradnji zdravstvenega sistema pripravili stališča, pri nadaljnjih razpravah pa bomo aktivno sodelovali, v korist vseh zavarovancev.

Priponka 1 (PDF)

Priponka 2 (PDF)

Sporočilo za javnost z okrogle mize Slovenskega zavarovalnega združenja

Zavarovalnice za univerzalno dostopnost do zdravstva

Ljubljana, 14. marec 2011 – Slovensko zavarovalno združenje, katerega članice so tudi izvajalke dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Adriatic Slovenica zavarovalna družba in Triglav zdravstvena zavarovalnica, je danes pripravilo okroglo mizo z naslovom Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma. Na njej so zavarovalniški strokovnjaki z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem razpravljali o možnih rešitvah v zvezi z nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je financiranje zdravstvenega sistema zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«.

Zavarovalnice pozdravljamo razpravo o nadgradnji financiranja sistema zdravstvenega varstva. Prepričani smo, da je mogoče financiranje nadgraditi in izboljšati. Želimo pa si, da bi ta razprava potekala korektno in strokovno – že dokument ministrstva za zdravje namreč vsebuje nekatere napačne ali zavajajoče navedbe v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. S tem nadaljuje že nekajletno prakso, da se o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju govori kot o glavnem sistemskem problemu slovenskega zdravstva. Prepričani smo, da za konstruktivno razpravo in iskanje novih rešitev tak način ni dober.

Z okroglo mizo smo poskusili osvetliti različne vidike finančnega dela napovedane nadgradnje zdravstvenega sistema, s ciljem, da konstruktivno prispevamo k iskanju najučinkovitejšega načina za financiranje zdravstva za prihodnja leta.

V razpravi želimo poudariti predvsem naslednje:

da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v preteklih letih učinkovito zagotavljalo sredstva za določen del zdravstvenih storitev ter s tem povečevalo in ne omejevalo dostopnost, saj dostopnost omejujejo kvečjemu plačila iz žepa, doplačila prek zavarovanja pa ne. Ostali evropski zdravstveni sistemi imajo manjšo stopnjo univerzalnosti in bistveno večja doplačila »iz žepa«, ki predvsem obremenjujejo bolne in starejše;

da smo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem dosegli veliko stopnjo solidarnosti in vzajemnosti v družbi. Bistvena sprememba obstoječega sistema ali celo ukinitev doplačil pomeni celovito spremembo v obremenitvah s prispevki vseh zavarovancev, lahko pa pripelje tudi do bistvenega zmanjšanja solidarnosti med bolnimi in zdravimi ter s tem ogrozi zdravstveno najbolj občutljive skupine zavarovancev. Povečanje solidarnosti z večjim obsegom javnih sredstev lahko namreč bistveno zmanjša oziroma ukine solidarnost pri tistih storitvah, ki ne bodo več predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem ne moremo pričakovati, da bi druga (nekateri jim rečejo »prava«) zdravstvena zavarovanja v znatni meri nadomestila dopolnilna zavarovanja;

da dopolnilna zavarovanja niso v nasprotju z evropskim pravnim redom in da Evropska komisija ne zahteva njihove ukinitve – ne nazadnje jih v podobni obliki izvajajo v Franciji. Očitke Evropske komisije bi brez težav odpravili s spremembo zakona, ki ne bi imela nobenih pomembnih posledic za delovanje zdravstvenega sistema.

Financiranje zdravstvenega sistema je zapleteno, zato morajo biti spremembe postopne in premišljene, da celotne družbe ne bodo stale več, kot bi bilo koristi, hkrati pa ne smejo privesti do povečanja plačil za zdravstvene storitve »iz žepa«. Pri nadaljnjih razpravah bomo zavarovalnice aktivno sodelovale, v korist vseh zavarovancev.

Zbornik okrogle mize: DZZ in zdravstvena reforma (PDF)