Potrošniku ponudimo le razumljiva in ustrezna zavarovanja

Intervju, mag. Mirko Kaluža, direktor Slovenskega zavarovalnega združenja, GIZ

1. Nova spletna stran Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) osvešča in obvešča. Kakšno je zavedanje ljudi v Sloveniji o zavarovanjih?

Zavedanje se vsako leto izboljšuje. Je pa vprašanje ali se izboljšuje dovolj, glede na to, da se pojavljajo na trgu iz leta v leto zahtevnejša zavarovanja. Zavarovalnice si konkurirajo z novimi produkti, tako da so včasih produkti nerazumljivi. Večina zavarovanj prodajo danes neodvisni zavarovalni zastopniki. Ti sicer nastopajo na tržišču v imenu in za račun zavarovalnic vendar sem mnenja, da so nekateri premalo usposobljeni za dajanje pravilih nasvetov zavarovancu, kaj je za njega najboljše. Na SZZ dajemo velik poudarek izobraževanju in usposabljanju zavarovalnih zastopnikov. V Sloveniji imamo danes več kot 7.000 zastopnikov in težko rečemo, da vsi svetujejo dovolj strokovno in objektivno. Mnenja sem, da bodo morale zavarovalnice posvetiti še kar nekaj naporov za dodatno izobraževanje zastopnikov in jih tako usposobiti za čim boljše svetovanje potrošnikom zavarovalnih storitev.

Potrošnik zavarovalnih storitev se mora zavedati, da lahko od zastopnika ali zavarovalnice zahteva vse potrebne razlage o rizikih in zavarovanjih, po katerih povprašuje. Res pa je, da potrošniki ne vedo vedno kaj vprašati saj ugotavljamo, da je splošno poznavanje finančnih storitev v Sloveniji relativno slabo. Na SZZ smo sklenili temu problemu posvetiti več pozornosti in smo se organizirali za nudenje boljšega svetovanja in osveščanja potrošnikov. S tem namenom smo prenovili spletno stran, ki odslej nudi odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki se pojavljajo ob sklepanju zavarovanj. Glede na odzive zavarovancev bomo spletno stran redno dopolnjevali in nadgrajevali. Namen SZZ je tudi osveščati državljane vseh starosti o vsebini in pomenu zavarovanj.

2. So zavarovanja na našem trgu primerljiva z zavarovanji na razvitih trgih?

Slovenske zavarovalnice ponujajo zavarovanja, ki so povsem primerljiva v vseh pogledih z evropskimi. Ta trend se bo tudi nadaljeval v prihodnje. Zaradi specifičnega zavarovalniškega besednjaka so lahko zavarovanja na trenutek manj razumljiva, kar ne pomeni, da so slaba. Zavarovalnice jih morajo na bolj razumljiv in dostopen način ponuditi potrošniku.

3. V medijih se veliko govori o varnosti bank. Kako je z zavarovalnicami, ali so varne?

Slovenske zavarovalnice so varne. V obdobju od osamosvojitve se ni zgodilo, da bi ne izpolnile svojih pogodbenih obveznosti do zavarovancev. Tudi v kriznem času ni bilo niti za trenutek izpostavljeno vprašanje izpolnjevanja obvez. Zavarovalništvo se je izkazalo kot najbolj stabilna ekonomska dejavnost. Pomemben prispevek k temu ima tudi Agencija za zavarovalni nadzor, ki je ves čas budno spremljala finančno stanje zavarovalnic oziroma njihovo kapitalsko ustreznost.

4. Slovensko zavarovalno združenje praznuje 20 let. Kaj je, glede na vaše bogate in dolgoletne izkušnje, največji dosežek slovenskega zavarovalništva?

Najpomembnejše se mi zdi, da se je v relativno kratkem času slovensko zavarovalstvo predstavilo kot zelo pomembna ekonomska dejavnost. To je doseglo z višjo povprečno stopnjo rasti v primerjavi z splošno gospodarsko rastjo in skoraj 6 % deležem v BDP. Tudi po povprečni premiji na prebivalca (1000 EUR) sodimo med srednje razvite države v EU. Zavarovalnice so pustile tudi močan pečat v družbi s financiranjem različnih preventivnih akcij, športih in kulturnih aktivnostih ipd. Počasi dozoreva tudi spoznanje, da so zavarovalnice pomemben partner pri ustvarjanju socialne države.