Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) se bo položaj pacientov bistveno poslabšal – sporočilo za javnost

Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) se bo položaj pacientov bistveno poslabšal 

 

Položaj uporabnikov zdravstvenih storitev v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu se bo, če bo državni zbor sprejel predlagano novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), bistveno poslabšal, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno.

Študija svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki jo je naročilo Ministrstvo za zdravje RS, je sedanjo ureditev financiranja zdravstvenih storitev iz dveh nepovezanih virov (davki in prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ter premija prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) ocenila kot dobro delujočo tudi v okoliščinah, ko se zaradi poslabšanja ekonomskih razmer obseg financiranja iz davkov in prispevkov zmanjša, premije pa od ekonomskih gibanj niso neposredno odvisne. Predlagana novela ZZVZZ kot varovalko za pokrivanje primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predvideva financiranje iz proračuna, katerega viri pa se zaradi krize tudi zmanjšajo.

Kot je znano, predlog novele predvideva obvezni pavšalni prispevek v višini 29 evrov, kar je po oceni ZZZS že v osnovi prenizko (ZZZS predvideva, da bi moral ta prispevek znašati najmanj 32,4 evra). Zbranih sredstev za financiranje zdravstvenih storitev bi bilo torej že v izhodišču premalo. Poleg tega z novim amandmajem na predlagani 9. člen predloga zakona tudi ni več predlagane korekcije potrebnih sredstev iz proračuna. Primanjkljaj v sredstvih pa brez mehanizma korekcije lahko vpliva le na zmanjšanje obsega pravic ali na podaljševanje že tako nedopustnih čakalnih dob, in to že v začetku leta 2021.

Predlog novele predvideva revalorizacijo obveznega pavšalnega prispevka. Ker je prispevek po svoji naravi namenski davek, za spreminjanje ni dovolj bodisi v zakonu opredeljena valorizacija ali objava ministrstva za zdravje ali pa sklep ZZZS, temveč mora biti ta sprememba (enako kot za spreminjanje višine prispevne stopnje) izvedena skozi zakon oziroma spremembo zakona. Tak predlog, ki ga predvideva novela, pomeni potencialni primanjkljaj v sredstvih za financiranje sistema zdravstvenega varstva.

Tudi če bi zakonodajalec ustrezno uredil revalorizacijo obveznega pavšalnega prispevka, predlog ni zadosten. Usklajevanje obveznega pavšalnega prispevka s stopnjo inflacije ali po novem amandmaju z rastjo bruto plač nima nikakršne povezave z dejansko rastjo stroškov zdravljenja. Predlagatelj usklajevanje z rastjo povprečne bruto plače razlaga z dejstvom, da 70 odstotkov cene zdravstvene storitve predstavljajo stroški dela, pri čemer analiza ni narejena v času. Popolnoma se zanemarja dejstvo, da se stroški zdravljenja povečujejo z medicinsko inflacijo, na katero primarno vpliva staranje prebivalstva, nova zdravila, nove tehnologije in metodologije zdravljenja in tudi rast plač. Po ocenah je povprečna medicinska inflacija v svetu okoli 4 odstotke letno, zadnja leta pa ZZZS beleži 6-odstotno povprečno letno rast odhodkov. Na tako visoko rast ZZZS pomembno vpliva tudi rast boleznin (med 10 – in 14 odstotki letno), kar izhaja tudi iz problematike dolgotrajnih čakalnih dob, ki jih aktualni predlog ZZVZZ-O ne naslavlja, oziroma problem čakalnih dob le poglablja.

Predlog usklajevanja enotnega pavšalnega prispevka z rastjo poprečne bruto plače poglablja cikličnost. S tem, ko se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zdravstveni sistem nima več ustreznega proticikličnega mehanizma, ki ga je v svoji analizi pohvalila celo Svetovna zdravstvena organizacija. S tem ko se oba vira zdravstvene blagajne vežeta na osebne prejemke, pa se cikličnost še dodatno poglablja, sej je pričakovati, da se bo v času nove krize ali celo že v času ohlajanja gospodarstva, zmanjševala osnova socialnih prispevkov in tudi faktor revalorizacije na podlagi rasti povprečne bruto plače.

Predlog vpliva tudi na davčni sistem. Obvezni pavšalni prispevek se bo obračunal od neto prihodkov, kar bi v bistvu pomenilo dvojno obdavčitev oziroma razpad enovitosti davčnega sistema. Obvezni pavšalni prispevek je namenski prispevek za socialno varnost in se ga mora zato davčno obravnavati enako kot prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kot takšen seveda zmanjšuje dohodninsko osnovo, kar je povezano z zmanjšanjem prihodkov v proračun, ki jih ocenjujemo na okoli 70 milijonov EUR.

Predlog novele ZZVZZ prinaša tudi nejasnost pri uveljavljanju pravic pacienta iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni namreč jasno, kaj se bo zgodilo v primeru, če oseba ne bo poravnala novega obveznega pavšalnega prispevka. Katere storitve ji v tem primeru pripadajo in katerih ne more prejeti? Predlagana novela namreč ne določa, kaj se sploh plačuje z obveznim pavšalnim prispevkom.

Poleg tega predlog novele zmanjšuje netransparentnost porabe zbranega denarja za zdravstvo, saj ni jasno, kakšne bi bile posledice v primeru, da se sredstva obveznega pavšalnega prispevka zberejo v presežnem obsegu.

Predlog novele ne prinaša nobenih omejitev pri koriščenju storitev (ni predvidena niti participacija niti franšiza, ki ju poznajo primerljivi zdravstveni sistemi). Zaradi moralnega hazarda se bo gotovo povečal obseg nepotrebnih storitev, kar bo lahko zmanjševalo obseg sredstev za nujno potrebne storitve.

Dodatno bi želeli opozoriti tudi na preslišane, vendar argumentirane zadržke zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki je opozorila na, z amandmaji popolnoma spremenjen koncept predlaganega zakona, s katerimi se več ne zasledujejo cilji predloga zakona. Pri tem je zakonodajno pravna služba posebej izpostavila dejstvo, da je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, da mora že iz zakonodajnega gradiva biti razvidna utemeljitev vsebine rešitev zakona. Navedeno izhaja tudi iz Poslovnika državnega zbora, in sicer Poslovnik zahteva, da so predlagane rešitve podrobno obrazložene vsebinsko in tudi medsebojno povezane. Ob povsem spremenjenem konceptu in številnih amandmajih imamo v obravnavi povsem nov zakon, ki ga ni moč niti razumno presoditi niti obrazložiti. Zakonodajno pravna služba je tako Odbor za zdravstvo DZ povsem legitimno opozorila na 21. člen Zakona o ustavnem sodišču, ki pravi, da lahko Ustavno sodišče, ko presoja skladnost zakonov z Ustavo, odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih je bil določen zakon sprejet.

Navajamo tudi mnenje Ustavnega sodišča, da sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kot eden izmed tvorcev socialne varnosti, ne prenese hitrih in radikalnih sprememb, ki so v konkretnem primeru celo nejasne in brez opredeljenega cilja.

V Slovenskem zavarovalnem združenju zaradi vsega omenjenega z veliko zaskrbljenostjo spremljamo način sprejemanja  – za slovenski zdravstveni sistem in predvsem njegove uporabnike – dolgoročno škodljivih zakonskih sprememb ZZVZZ. Ciljev, o katerih so govorili predlagatelji zakona in k čemur bi morali stremeti vsi skupaj – večji dostopnosti zdravstvenih storitev, solidarnosti, pravičnosti –, predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne dosega. Celo nasprotno, od njih se še dodatno oddaljuje.

mag. Maja Krumberger

Slovensko zavarovalno združenje, direktorica