13. oktober – mednarodni dan zmanjševanja tveganj ob naravnih nesrečah

Združeni narodi so 13. oktober razglasili za mednarodni dan zmanjševanja tveganj ob naravnih nesrečah. Število naravnih nesreč, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov, se v zadnjih letih povečuje. Ob nedavnih obsežnih poplavah, ki so pred tedni prizadele Slovenijo, se je enkrat več izkazalo, kako pomembna je skrb za naše premoženje, v prvi vrsti za dom in ostale dobrine, ki jih potrebujemo za bivanje.

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) so ekstremni vremenski dogodki v zadnjih 50 letih povzročili za več kot štiri bilijone evrov škode in zahtevali več kot dva milijona človeških življenj. Med letoma 1970 in 2021 so vremenski, klimatski in z vodnimi pojavi povezani dogodki povzročili skoraj 12 tisoč naravnih nesreč. S temi se vsako leto srečujemo tudi v Sloveniji.

Poplave

V Sloveniji se obsežnejše poplave zgodijo vsaj enkrat letno, po ugotovitvah hidrologov so najsilovitejše maja in junija, za močno poplavno aktivne lahko štejemo tudi jesensko-zimske mesece (september-december), ko praviloma poplavljajo večje reke po državi. Pred letošnjimi avgustovskimi poplavami so bile od osamosvojitve naprej najhujše poplave leta 2007 v Železnikih. Takrat so zaradi hudih nalivov hitro narasle reke na območju Baške grape, Davče ter Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja in povzročile veliko razdejanje.

Poplave večjih razsežnosti so bile tudi v času tik pred osamosvojitvijo, najhuje so jo skupila območja v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Po državi je močno poplavljalo tudi oktobra 2004, najbolj na območju Baške grape in drugih delov Tolminskega, medtem ko so poleti leta 2005 visoki vodostaji povzročali škodo v Posavju in Pomurju ter sprožili skoraj 600 plazov. Septembra 2010 se je po obilnem deževju občutno dvignila voda na Ljubljanskem barju in povzročila za več kot 200 milijonov evrov škode.

Meteorologi opozarjajo, da bo v prihodnje vedno več neugodnih vremenskih dogodkov. Janez Polajnar, hidrolog prognostik pri Agenciji RS za okolje (Arso), je pred časom za enega od slovenskih medijev dejal: »Tudi včasih so bile poplave, ki so imele velike posledice na prebivalstvo, vendar pa v analizi zadnjih 90 let, ki smo jo pripravili v agenciji, pri obsežnejših poplavah ali tistih, ki povzročijo večjo materialno škodo, ugotavljamo, da so pogostejše.« Kot je dodal, je močnejših poplav več zlasti od leta 1980 naprej, predvsem pa od hudih poplav v Železnikih leta 2007 naprej. Trend ekstremnih dogodkov dviga globalne temperature raste. Ne samo, da bo v prihodnje več tovrstnih dogodkov, tudi bolj siloviti bodo, je dejal hidrolog.

Potres

Slovenijo so v preteklosti prizadeli tudi močni potresi. Silovit potres v Furlaniji leta 1976 je prizadel Posočje. Leta 1998 je bil močan potres v Zgornjem Posočju, leta 2004 na Bovškem in leta 2015 na območju Gorjancev. Pred tremi leti so se tla silovito stresla v hrvaškem Zagrebu in okolici; tamkajšnji potres, ki je prizadel območje z več zaporednimi sunki (najmočnejši je dosegel stopnjo 5,5 po Rihterju), je bil tretji najmočnejši od leta 1880, ko je mesto prizadel silovit potresni dogodek.

Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so lani zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta dokument je po besedah strokovnjakov bolj natančen od predhodnega iz leta 2001 in prikazuje pospešek tal pri potresih. Nova potresna karta je od sredine lanskega leta integralni del zakonodaje, ki določa potresno odporno gradnjo. Slovenija je v zadnjih letih dobila nove potresne opazovalnice, ki merijo pospešek tal ob potresih. Modeli oziroma projekcije so danes natančnejše, upoštevajo razmerja med pospeškom tal, oddaljenostjo od žarišča, magnitudo, tip tal.

Zmanjševanje tveganj naravnih nesreč

Naravne nesreče in vedno bolj siloviti vremenski pojavi so Združene narode spodbudili, da so pred dobrimi dvajsetimi leti 13. oktober razglasili za mednarodni dan zmanjševanja tveganja ob naravnih nesrečah. Po trenutnih podnebnih projekcijah se bo svet do leta 2030 soočil s približno 560 naravnimi nesrečami na leto, navajajo pri svetovni organizaciji. Med letoma 1970 in 2019 se je kar 91 odstotkov vseh smrti zaradi vremenskih podnebnih in vodnih nevarnosti zgodilo v državah v razvoju. Približno 75 odstotkov ekstremnih podnebnih dogodkov je trenutno povezanih s podnebnimi spremembami, ki jih spodbujajo emisije ogljika.

Pomemben del zmanjševanja tveganj naravnih nesreč je zavarovanje premoženja. Ključno je razumeti, da zavarovanje premoženja pomeni zaščititi se za primer, če se zgodi najhujše. Zlasti govorimo o primerih potresa, poplav, plazov, požarov … Za takšne dogodke, ki si jih nihče ne želi, a vemo, da se nam lahko zgodijo, obstajajo ustrezna zavarovanja, pri čemer je ključno, da izberemo takšno, ki ustreza posameznemu tveganju. Predvsem je pomembno, da se pred sklenitvijo zavarovanja dobro podučimo o tem, kakšno kritje ponuja zavarovanje, ki ga želimo skleniti. Če smo v dvomih, dodatno vprašanje zavarovalnemu zastopniku ali posredniku ni nikoli odveč.