Ena pokojnina ne bo dovolj

Kaj lahko storimo danes, da bomo po upokojitvi živeli dostojno življenje?

Pokojnino v povprečju prejemamo od 17 do 25 let

Staranje prebivalstva je eden največjih izzivov družbe –  ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše. Imamo vse več upokojencev, ki zaradi podaljševanja življenjske dobe živijo dlje, zaradi nižje rodnosti pa vse manj delovno aktivnih, ki vplačujejo prispevke v pokojninsko blagajno. Po podatkih ZPIZa ženske v povprečju pokojnino prejemajo 25 let, moški nekaj manj kot 18. In kljub prepričanju številnih mladih, da pokojnine ne bodo dočakali, temu ni tako. Najverjetneje se bomo upokojili kasneje kot naši starši, še vedno pa bomo v povprečju v pokoju preživeli mnogo let. Zato je pomembno, da začnemo razmišljati o možnostih, ki nam bodo zagotovile ustrezen dohodek po upokojitvi.

Rešitev: Dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga država sistematično vzpodbuja z davčno olajšavo.

Več kot 40 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 700 evrov.

Zakaj dodatno pokojninsko zavarovanje?

Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja posebno namensko obliko varčevanja, ki zagotavlja pridobitev rednega dodatnega dohodka po upokojitvi. Poleg osnovne pokojnine  prejemate tudi dodatno pokojnino (t. i. pokojninsko rento).

V Sloveniji je v to obliko varčevanja že vključenih 60 % aktivnih prebivalcev, rento iz tega naslova pa trenutno prejema približno 10 % upokojencev.

Največja prednost, ki jo večkrat izpostavimo, a jo prebivalci žal še ne izkoriščajo v celoti – je posebna davčna olajšava, ki velja le za to obliko varčevanja.

Varčevanje v pokojninskem skladu je prilagodljivo. Varčujete postopoma, toliko, kolikor lahko. Če v nekem trenutku ne zmorete plačevati premije, lahko s plačevanjem za določeno obdobje brez finančnih posledic prenehate. V obdobju neplačevanja premij se do tedaj privarčevana sredstva še vedno plemenitijo skladno z donosom pokojninskega sklada.

Kako deluje davčna olajšava?

Z varčevanjem v pokojninskem skladu boste poleg prihrankov, ki vam bodo na voljo po upokojitvi, pridobili tudi posebno davčno olajšavo, ki vam zniža osnovo za odmero dohodnine. To pomeni, da del vplačane premije dobite povrnjene pri dohodnini (prejmete vračilo preplačane dohodnine ali pa plačate manj pri letnem poračunu dohodnine, ki ga opravi FURS).

Višina davčne olajšave je odvisna od višine prejemkov posameznika (višji dohodninski razred pomeni višjo davčno olajšavo). Najvišjo možno davčno olajšavo zagotavljajo vplačila do višine 5,844 % bruto plače posameznika (kar je enako 24 % plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Za tiste z višjimi plačami je znesek olajšave omejen za vplačila do največ 2.903,66 evrov letno.

Če ste zaposleni v gospodarstvu in že vključeni v kolektivno obliko dodatnega pokojninskega zavarovanja (mesečne premije za vas vplačuje delodajalec), ima delodajalec prednost pri uveljavljanju davčne olajšave. Vi pa lahko z lastnimi doplačili uveljavljate davčno olajšavo v višini razlike do polne olajšave (premija delodajalca + individualna premija = polna davčna olajšava).

Zaposleni v javnem sektorju lahko uveljavljate davčno olajšavo v celoti, ne glede na plačila delodajalca.

Primer izračuna davčne olajšave

Mesečna plača: 3.000 EUR bruto

Mesečni znesek za dodatno pokojninsko zavarovanje: 175 EUR

Letni prihranek pri plačilu dohodnine: 547 EUR

Do kdaj lahko uveljavite davčno olajšavo?

Davčna olajšava se posamezniku prizna za vplačila v posameznem koledarskem letu. Če si torej želite zagotoviti davčno olajšavo za leto 2023, poskrbite za to, da bo vaše vplačilo na vaš pokojninski račun pri izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja prispelo do konca decembra 2023.

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja omogočajo tudi plačilo letne premije.

Leto 2023 se bliža koncu, a za pridobitev davčne olajšave še niste prepozni. Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja namreč omogočajo tudi plačilo letne premije. Izračunajte si višino svoje letne premije, ki vam zagotavlja najvišjo možno davčno olajšavo ter do konca leta vplačajte znesek. Informativni izračuni davčne olajšave so na voljo na spletnih straneh ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Privarčevana sredstva so predmet dedovanja

Prihranki v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja so predmet dedovanja. Že ob sklenitvi zavarovanja lahko določite upravičence za primer smrti, ki v primeru najhujšega dobijo izplačano odkupno vrednost privarčevanih sredstev.

Vprašajte delodajalca po dodatnem pokojninskem zavarovanju

V Sloveniji je kar 97 % varčevalcev v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih preko svojega delodajalca.

Ko torej iščete prvo/novo zaposlitev, ne pozabite vprašati delodajalca, ali zaposlenim ponuja tudi vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Dejstvo je, da pokojnina iz prvega stebra ne bo zadoščala za finančno brezskrbno življenje po upokojitvi. Za to bomo morali v veliki meri poskrbeti tudi sami, dodatno pokojninsko zavarovanje pa je preprost način, kako postopoma in po svojih zmožnostih poskrbeti za dodatno mesečno rento.

 

Vsebino so pripravili pri Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ). Objava vsebin je del skupnega nastopa SZZ in Agencije za zavarovalni nadzor v tednu Svetovnega tedna izobraževanja o financah, ki poteka med 18. in 24. marcem 2024 ter ima namen ozaveščati o pomenu finančne pismenosti.