30. Dnevi zavarovalništva v Sloveniji – minister Boštjančič napovedal ukrepe za zmanjševanje zavarovalne vrzeli

Portorož – Gost osrednjega pogovora o vlogi zavarovalništva v družbi in gospodarstvu na letošnjih Dnevih zavarovalništva Slovenije v organizaciji Slovenskega zavarovalnega združenja je bil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je na okrogli mizi z naslovom »Naravne nesreče – zavarovalništvo z roko v roki z državo« sodeloval v razpravi s strokovnjaki iz zavarovalniške panoge.

Minister Boštjančič je slabo leto dni po obsežnih poplavah ocenil, da je bila lanska ujma izziv tako za državo in zavarovalnice. »Država je zavarovanim pomagala z višjim kritjem škode kot nezavarovanim, kar je pomembno sporočilo,« je dejal Boštjančič. Ocenil je, da je visoka stopnja nezavarovanosti, tako imenovana zavarovalna vrzel, v Sloveniji težava in napovedal ustanovitev posebne delovne skupine skupaj z Agencijo za zavarovalni nadzor in zavarovalnicami, ki se bo posvetila temu vprašanju. Po navedbah ministra je sicer zavarovalništvo v Sloveniji robustno in odlično obvladuje tveganja.

Na razpravi z ministrom so sodelovali mag. Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, Marko Jazbec, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava, d. d., in Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, d. d.

Vlada se od lanskih poplav intenzivno ukvarja s tem, kako v prihodnje bolje izboljšati pripravljenost na naravne nesreče. »Del preventive so tudi ustrezni ukrepi države, usmerjeni v protipoplavno zaščito ter takšne akte na področju prostorskih načrtov, ki bodo zagotavljali, da se bo gradilo na varnih območjih. V pripravi so že državni prostorski načrti za celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij. Kot primer lahko omenim protipoplavni državni prostorski načrt za območje Spodnje Savinjske doline, ki je eden od ukrepov, s katerim se ob upoštevanju podnebnih sprememb prehaja v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov, in zagotavljanju odpornosti na ekstremne dogodke,« je dejal minister Klemen Boštjančič.

Minister je izrazil presenečenje nad tem, kako majhen odstotek prebivalcev ima zavarovano premoženje, med nezavarovanimi so tudi nekatera uspešna podjetja, je dodal. Povedal je tudi, da bodo v vladi preučili vse možnosti nadgradnjo sodelovanja z zavarovalniško panogo. V tem pogledu bi lahko bilo zanimivo tudi parametrično zavarovanje, ki je vsekakor nekaj, kar velja preučiti,« je dejal Boštjančič.

Po besedah Andreja Slaparja je bilo leto 2023 za zavarovalnice izjemno naporno. Lani je imel Triglav za približno 210 milijonov evrov škod samo iz naslova naravnih nesreč. »Iz lanskega dogodka se moramo vsi veliko naučiti, tako država na področju poplavnih kart kot zavarovalnice z vidika ozaveščanja prebivalcev. Lanski dogodki so pokazali, da so bili modeli zavarovalnic in uradnih institucij do neke mere napačni. Zavedanja o možnosti poplavnih dogodkov je bilo premalo tako pri prebivalcih kot pri zavarovalnicah,« ugotavlja Slapar.

Mag. Gorazd Čibej je povedal, da so na Agenciji za zavarovalni nadzor pripravili študijo o zavarovalni vrzeli, ki omogoča vpogled v zavarovalni trg. Zavarovalna vrzel je po njegovih besedah v Sloveniji kar 77-odstotna. Finančno najšibkejše skupine v družbi zavarovanju v povprečju namenijo 1,8 odstotka dohodkov, delež pri finančno bolje situiranih pa nato postopno pada. Vzpodbudno je, da delež zavarovanosti pri najšibkejšem prebivalstvu raste, je dodal Čibej.

Kot je povedal Marko Jazbec, morata zavarovalniška stroka in država najti model partnerstva, ki bo omogočalo pripravljenost na rizike pri naravnih nesrečah. »Država bi morala pokrivala ekstremne rizike. Oblikovati bi bilo treba modele, ki bodo državi omogočali pokrivanje teh škod. Država bi tako prevzela kritje škod s katastrofalno magnitudo, zavarovalnice pa bi lahko zavarovale tudi tiste primere, za katere danes zavarovanje ni na voljo. S tem bi padle tudi cene zavarovalnih produktov. Pomembno je vedeti, da država in zavarovalnice nista substituta, ampak sta komplementarna pri zavarovanju rizikov škodnih dogodkov.«

 

Program Dnevov zavarovalništva Slovenije se bo nadaljeval v petek, 7. junija. Celoten program dogodka je objavljen na  https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2024/03/Program-30.-DSZ_kon%C4%8Dni_1.pdf.