30. Dnevi zavarovalništva v Sloveniji – zavarovalništvo z novimi produkti gradi tudi zaupanje v panogo

SPOROČILO ZA MEDIJE

Portorož, 7. junij 2024 – Danes so se v Grand Hotelu Bernardin zaključili jubilejni 30. Dnevi zavarovalništva Slovenije, ki jih vsako leto organizira Slovensko zavarovalno združenje. Letošnji osrednji dogodek zavarovalničarjev je potekal pod sloganom Zavarovanje pomeni!.  Prepletale so se raznolike in aktualne teme s tujimi in domačimi predavatelji. V središču so bile podnebne spremembe, naravne nesreče, kibernetske nevarnosti, zdravstvena zavarovanja ter krepitev raznolikosti in vključenosti.

Osrednja tema drugega dne je bilo »Zdravstveno zavarovanje po zdravstvenem zavarovanju«. Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so se slovenske zavarovalnice znašle pred izzivom, kako oblikovati nove produkte zdravstvenega zavarovanja, ki bodo v dobrobit vseh naslavljali izzive sodobne družbe. dr. Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je v uvodnem nagovoru izpostavila razliko med različnimi viri izdatkov, med plačili iz žepa in kolektivnem financiranju. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja so nekje vmes in so torej tudi določena oblika solidarnosti. »Govorimo o javnem zdravstvu, o tržnem se ne želimo pogovarjati, čeprav ravno javno zdravstvo daje prostor tržnemu. Razvoja dodatnih zavarovanj ne moremo preprečiti, morajo pa biti ustrezno regulirana«, je podala kot izhodišče za razpravo.

Na okrogli mizi je razprava tekla v smeri, kako doseči ustrezno dolgoročno financiranje zdravstvenega sistema. mag. Meta Berk Skok iz Triglav, zdravstvene zavarovalnice, je izpostavila, da so zavarovalnice del javnega zdravstvenega sistema. »Čeprav smo se v zadnjem času največ pogovarjali o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju je dejstvo, da se že več let razvija tudi dodatno zavarovanje. Danes je v Sloveniji sklenjenih 450.000 polic zdravstvenega zavarovanja«, je poudarila in dodala, da to predstavlja dobro izhodišče za razvoj tega trga, kar prebivalstvo tudi pričakuje. »Z zdravstvenimi zavarovanji smo dobili priložnost, da si povrnemo ugled, moramo pa zelo jasno komunicirati«, je dodala Nataša Hajdinjak, Prva osebna zavarovalnica. Poudarila je, da je ključno, da ljudje vedo kaj dobijo za svoje zavarovanje.

Ko se primerjamo z Evropo moramo gledati predvsem delež financiranja zdravstva, ki je v Evropi višji, je izpostavila mag. Katja Jelerčič iz Merkur zavarovalnice. »Državljani si zaslužimo zdravstveno reformo«, je poudarila. mag. Robert Cugelj iz Diagnostičnega centra Bled je naslovil pomen partnerstev in izpostavil, da zasebne bolnišnice ne predstavljajo nevarnosti za javno zdravstvo. »Opažamo, da so pacienti zadovoljni z zasebnim zdravstvom in partnerstvo med javnim in zasebnim zdravstvom je ključno za uspešen zdravstveni sistem«, je še povedal Cugelj in poudaril, da zavarovalnice dajejo prednost kakovosti pred cenovno politiko, »kar je zelo pomembno.«

Kibernetske nevarnosti se povečujejo

Poseben panel je bil posvečen izzivom, ki jih predstavljajo kibernetska tveganja. Ivana Žolgar Olenik iz Telekoma Slovenije je predstavila regulativo in skladnost na področju kibernetske varnosti. Poudarila je, da se število kibernetskih napadov vsako leto povečuje, škoda, ki jo imajo podjetja, pa se vsako leto podvoji. »Eden najpogostejših načinov napada je napad na nabavno verigo«, je izpostavila. Dodala je, da je med panogami najbolj napadana proizvodnja, finance oz. zavarovalništvo je na drugem mestu. O pomenu socialnega inženiringa, varnostne kulture in ozaveščanja zaposlenih sta spregovorila Bojan Brodar in Blaž Vodlan iz podjetja Telemach Slovenija. Izpostavila sta, da je varnost odgovornost vseh zaposlenih, zato je pomembno nenehno izobraževanje in osveščanje o varnostni kulturi.

POVZETEK PRVEGA DNE KONFERENCE

Kot osrednja govorka je že prvi dan konference (četrtek, 6. junija) nastopila nekdanja izvršna direktorica zavarovalne korporacije Lloyd’s of London Dame Inga Beale: »Zavarovalništvo mora v korak s časom. Mora inovirati, razvijati produkte in prevzemati vedno nova tveganja, saj le tako lahko gradi zaupanje in ugled. V nasprotnem primeru na mesto zavarovalnic z jamstvi vstopa država,« je dejala britanska gostja, ki je zavarovalno družbo z več kot tristoletno tradicijo vodila med leti 2013 in 2018.

Marko Jazbec, predsednik organizacijskega odbora za pripravo 30. Dnevov zavarovalništva v Sloveniji in predsednik uprave Pozavarovalnice Sava, d. d., je uvodoma spomnil na začetke Dnevov zavarovalništva Slovenije, ki se je leta 1994 začelo s strokovnim posvetom v tedaj mladi državi. »Ljudem zavarovanost ne olajšuje le negativnih posledic neljubega dogodka, ampak zmanjšuje tudi nelagodje in stisko. Zavarovanja pomagajo podjetjem in posameznikom blažiti finančna tveganja ter prispevajo k stabilnosti in gospodarski rasti, spodbujajo pa tudi naložbe in inovacije.« Kot je dodal, je zavarovalništvo ob lanskih poplavah z odliko prestalo test odzivanja na naravne katastrofe.

Direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej je med izzivi zavarovalništva izpostavil stalno rast odhodkov zdravstvenega sistema na eni in nedostopnost storitev na drugi strani, ranljivost kibernetskih sistemov in zavarovalno vrzel. Analiza agencije je pokazala, da ta pri gospodinjstvih v primeru zavarovanj proti poplavam dosega več kot 60 odstotkov.

Zavarovalnice tveganj ne bi smele prepustiti državi

Po besedah osrednje gostje Dame Inge Beale je ključna naloga zavarovalniške panoge, da nenehno inovira in krepi zaupanje. V ozadju tega mora biti zavedanje, da ljudje v zavarovalnicah vidijo jamstvo za primer, ko bo šlo kaj narobe. Med ključnimi tveganji je navedla geopolitična, kibernetska in podnebna tveganja. »Zavarovalnice vzpostavljajo omrežje, ki omogoča globalizacijo, trgovanje, podjetništvo in razvoj držav ter zmanjšujejo negotovosti. Zavarovalniška panoga prevzema tveganja procesov, ki definirajo globalno gospodarstvo.«

Značilnosti sodobnega poslovnega sveta in s tem zavarovalništva je po besedah Dame Inge Beale mogoče opredeliti s tremi D-ji: dekarbonizacija (razogljičenje), digitalizacija in diversity (raznolikost).

»Dekarbonizacija bi morala biti naša osrednja skrb in je tesno povezana s finančno panogo. Razogljičenje ima velik vpliv na poslovanje organizacij in podjetij. Ko je v ZDA udaril orkan Andrew in povzročil ogromno škodo, je imelo to velik vpliv na zavarovalništvo. Zavarovalnice so začele sistematično vlagati milijarde v prediktivne modele in projekcije,« je razložila gostja. Prediktivna analitika je pomembna, saj se današnjih pojavov ne da razložiti zgolj z uporabo preteklih podatkov, pomaga pa tudi pri prepoznavanju in preprečevanju prenizke ravni zavarovanosti ter pri razvoju novih produktov.

Kot pravi Dame Inga Beale, bi morale zavarovalnice razvijati produkte tudi za najbolj tvegane dogodke, saj sicer ta prostor prepustijo državi, kar vodi v izgubo trga in zaupanja v zavarovalniško panogo. Ko je bila leta 2016 na čelu Lloyd’s of London, so se kljub začetnim pomislekom odločili, da bodo zavarovali naraščajoča kibernetska tveganja in da tega področja ne bodo prepustili drugim. To se je izkazalo za pravilno odločitev.

Razumevanje podatkov poenostavi zavarovalniške produkte

Drugi D predstavlja digitalizacija, v središču katere so podatki, ki danes eksponentno rastejo. »Vedno znova me preseneti, da podatkov ne moremo bolje zajemati in uporabljati. Podatke lahko zavarovalnice uporabijo za razvoj bolj enostavnih in razumljivih produktov. Menim, da bi zavarovalništvo v tem pogledu lahko naredilo korak naprej,« je povedala Dame Inga Beale.

Dame Inga Beale je bistvo tretjega D (angl.: diversity), raznolikosti, opisala skozi primer Lloyd’s of London, kjer je v času prevzema položaja izvršne direktorice prepoznala pretirano zaprtost za drugačnost in različnost pogledov. Zaprtost je imela vpliv na pretok idej in na tržno uspešnost. V instituciji so veljala toga pravila, ki niso dopuščala veliko odstopanj. S postopnimi spremembami, od katerih so mnoge sprva naletele na nasprotovanje, je uspela narediti več kot tristo let staro finančno institucijo bistveno bolj odprto in tudi tržno uspešnejšo. Dodala je, da lahko inkluzivna kultura zavarovalništvu prinaša številne prednosti in ga predstavi kot privlačno in inovativno panogo.

Pogovor s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem

Osrednji dogodek prvega dne konference je bil pogovor o vlogi zavarovalništva v družbi in gospodarstvu, na katerem je bil osrednji gost minister za finance Klemen Boštjančič, ob njem pa tudi direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava, d. d., Marko Jazbec in predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, d. d., Andrej Slapar. Minister Boštjančič je slabo leto dni po obsežnih poplavah ocenil, da je bila lanska ujma izziv tako za državo in zavarovalnice. »Država je zavarovanim pomagala z višjim kritjem škode kot nezavarovanim, kar je pomembno sporočilo,« je dejal Boštjančič. Ocenil je, da je visoka stopnja nezavarovanosti, tako imenovana zavarovalna vrzel, v Sloveniji težava in napovedal ustanovitev posebne delovne skupine, ki se bo posvetila temu vprašanju. Po navedbah ministra je sicer zavarovalništvo v Sloveniji robustno in odlično obvladuje tveganja.

Celoten program letošnjih dnevov zavarovalništva je objavljen tukaj.

Prihodnji, 31. Dnevi zavarovalništva Slovenije, bodo potekali 5. in 6. junija 2025.

 

Vabljen k ogledu videa, ki se sprehodi čez jubilejnih 30 let Dnevov zavarovalništva v Sloveniji.