Seznam pogostih vprašanj
Za avtomobilsko OBVEZNO zavarovanje (AO) že sama oznaka pove, da gre za obvezno zavarovanje. Zavarovanje krije škodo, ki bi jo s svojim vozilom povzročili tretjim osebam, in sicer tako materialno škodo (škodo na drugem avtomobilu, stavbi, ograji ipd.) kot tudi nematerialno škodo (poškodovanje oseb, povzročitev invalidnosti, smrti, stroškov zaradi delovne nesposobnosti ipd.) To pomeni, da mora to zavarovanje imeti vsako vozilo, ki se vključuje v promet.
Zavarovanje avtomobilskega kaska (AK) je vrsta premoženjskega zavarovanja, namenjenega kritju škode na lastnem vozilu. Zavarovanje AK pokriva škode zaradi uničenja, poškodovanja ali izginotja zavarovane stvari, ki nastane kot posledica nenadnih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov.
Zavarovalnica se na podlagi sklenjenega zavarovanja AO obvezuje povrniti škodo, ki je posledica odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi motornega vozila (navedenega na zavarovalni polici) prišlo do telesnih poškodb, prizadetja zdravja ali smrti osebe, uničenja oziroma poškodbe stvari, razen škode na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz lastnik ali osebe, ki imajo po njegovi volji opraviti z vozilom.
Bonus-malus sistem je določanje zavarovalne premije v odvisnosti od škodnega poteka predhodnih škodnih let. Deluje na podlagi ocene preteklih izkušenj. Pri tem bonus predstavlja določen odstotek znižanja izhodiščne premije, malus pa določen odstotek povišanja izhodiščne premije. Zavarovalnice pri prehodih med zvišanjem in/ali znižanjem izhodiščne premije na podlagi bonus-malus sistema nimajo poenotenih pravil. Prav tako je vpliv bonus-malus sistema odvisen od izbire zavarovalnih kritij, za katera se odloči zavarovanec. Če je zavarovano vozilo zamenjalo lastnika, se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila. Izjema je prenos lastninske pravice na vozilu na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus).
Če je na vozilu nastala zgolj manjša materialna škoda, ni treba klicati policije. Zelo pomembno pa je, da udeleženca izpolnita Evropsko poročilo o prometni nesreči, s katerega je razvidna tudi številka zavarovalne police, in ga podpišeta. Če ob nezgodi nastane večja škoda ali če pride do telesnih poškodb, obvezno pokličite policijo in izpolnite evropsko poročilo. O škodnem dogodku obvestite zavarovalnico v roku treh delovnih dni.
Mediacija je neformalen, neobvezujoč in zaupen način reševanja sporov, v katerem stranke prostovoljno ob pomoči nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo z dogovarjanji in s pogajanji doseči mirno rešitev. Gre za proces, v katerem stranke s pomočjo tretje nevtralne osebe (mediatorja) skozi pogovor izpostavijo sporna vprašanja z namenom oblikovanja možnosti, tehtanja alternativ in oblikovanja sporazumnega dogovora, ki bo sprejemljiv za vse stranke. Mediator je nevtralna in nepristranska oseba, ki skrbi za to, da mediacija poteka konstruktivno in vodi k skupnemu iskanju rešitve.
Mednarodni sistem zavarovanja avtomobilske odgovornosti – sistem zelene karte in sistem varstva obiskovalcev vodi in upravlja mednarodna organizacija Svet birojev (COB). Njeni člani so nacionalni biroji zelene karte – združenja zavarovalnic, ki sklepajo zavarovanja AO v posamezni državi sistema zelene karte, ter škodni skladi, odškodninski uradi in informacijski centri.
Države članice sistema zelene karte: Avstrija (A), Belgija (B), Bolgarija (BG), Ciper (CY), Češka (CZ), Nemčija (D), Danska (DK), Španija (E), Estonija (EST), Francija (F), Finska (FIN), Grčija (GR), Madžarska (H), Hrvaška (HR), Italija (I), Irska (IRL), Luksemburg (L), Litva (LT), Latvija (LV), Malta (M), Nizozemska (NL), Portugalska (P), Poljska (PL), Romunija (RO), Švedska (S), Slovaška (SK), Slovenija (SLO), ter Islandija (IS), Norveška (N), kot države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švica (CH); sledijo še: Albanija (AL), Andora (AND), Azerbajdžan (AZ), Bosna in Hercegovina (BIH), Maroko (MA), Moldavija (MD), Makedonija (MK), Črna gora (MNE), Srbija (SRB), Tunizija (TN), Turčija (TR), Ukrajina (UA), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (UK).
Članstvo v sistemu zelene karte Belorusije (BY) in Rusije (RUS) je s 30. 6. 2023 prekinjeno (suspenz biroja), enako velja za Iran (IR) s 1. 1. 2024.
Posamezni biroji zelene karte opravljajo vlogo biroja še za ozemlje druge države: za Liechtenstein – švicarski biro, Monako – francoski biro ter Vatikan in San Marino – italijanski biro.
V Azerbajdžanu (AZ), Srbiji (SRB) in na Cipru (CY) je zavarovalno kritje omejeno le na tista zemljepisna področja, ki so pod nadzorom vlade posamezne države, kar je navedeno tudi na zeleni karti pri mednarodnih oznakah navedenih držav.
SZZ zagotavlja postopke mediacije v sporih med članicami SZZ (zavarovalnicami in pokojninskimi družbami) in potrošniki iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb kot tudi v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb med članicami SZZ (zavarovalnicami in pokojninskimi družbami) in zavarovalci, zavarovanci, upravičenci in oškodovanci, ki so pravne osebe ali fizične osebe, ki pridobivajo ali uporabljajo zavarovalne storitve za namene svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
Pravila postopka mediacije se glede na udeležence (potrošniki, pravne osebe ali fizične osebe, ki pridobivajo ali uporabljajo zavarovalne storitve za namene svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti) razlikujejo, temeljna razlika pa je v tem, da je sodelovanje članic SZZ (zavarovalnic in pokojninskih družb) v postopkih mediacije, začetih na pobudo potrošnika, obvezno, medtem ko je sodelovanje članic SZZ (zavarovalnic in pokojninskih družb) v postopkih mediacije, začetih na pobudo pravne osebe ali fizične osebe, ki pridobiva ali uporablja zavarovalne storitve za namene svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, prostovoljno.
Evropsko poročilo o prometni nesreči je obrazec za izdelavo poročila o prometni nezgodi, kadar je v nesreči nastala samo manjša premoženjska škoda, v kateri nihče od udeležencev ni utrpel telesnih poškodb in so se udeleženci sporazumeli o krivdi, ter služi predvsem temu, da se lahko izognemo prihodu policije na sam kraj nesreče.
Namen poročila je ugotoviti dejstva v zvezi s prometno nezgodo. Opis prometne nezgode je nujno potreben, če ste dosegli soglasja o krivdi in ugotovili, kdo je nesrečo povzročil. Nezgodo je priporočljivo opisati tudi na dodatnem posebnem listu in fotografirati kraj nezgode z različnih zornih kotov. Če je mogoče, pa je dobro opraviti tudi nekatere meritve (zavorne poti, razdalje od robnikov, križišč, črt, itd.). Poročilo čim prej dostavite zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano vozilo povzročitelj, in izpolnite odškodninski zahtevek.
Zavarovalnice po vsej Evropi izročajo svojim zavarovalcem ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti obrazec Evropsko poročilo o prometni nesreči. Zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik je evropsko poročilo o prometni nesreči uporabno za različne vrste prometnih nesreč tudi v primerih, ko prihajata udeleženca prometne nesreče iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji jezikovni različici. Ne nazadnje k uporabi evropskega poročila napotuje tudi slovenska zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa, predvsem v primeru prometnih nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda. Podobno velja tudi v številnih drugih državah članicah Evropske unije. Evropsko poročilo pomeni za zavarovalnico pomemben vir informacij o udeležencih in poteku prometne nesreče, še posebno če na kraju prometne nesreče ni bilo policije, ki bi opravila ogled in pozneje izdelala zapisnik o prometni nesreči.
Sodelovanje članic SZZ (zavarovalnic in pokojninskih družb) v postopkih mediacije, začetih na pobudo potrošnika, je obvezno. Navedeno pomeni, da mora članica SZZ (zavarovalnica in pokojninska družba) v tovrstnih postopkih obvezno pristopiti k postopkom mediacije ter se udeležiti sestankov mediacije, sama sklenitev poravnave pa je odvisna od pripravljenosti obeh strank ter možnosti za sklenitev poravnave. Obvezno sodelovanje članic SZZ v tovrstnih postopkih mediacije pa ne pomeni tudi zaveze, da bo poravnava v postopku mediacije tudi dejansko sklenjena.
Slovensko zavarovalno združenje ne more pridobiti policijskega zapisnika brez zakonite podlage za njegovo pridobitev. Skladno s 116. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije lahko posameznik, na podlagi pisne zahteve, pridobi policijski zapisnik s strani policije, ki je dogodek obravnavala.
Potrošnik je dolžan plačati pristojbino v višini 20,00 EUR. Poleg navedene pristojbine potrošnik krije svoje lastne stroške, stroške svojega pooblaščenca ter stroške izvedenskega mnenja, ki ga sam zahteva, čeprav mediator oceni, da je mogoče spor rešiti tudi brez njega.
Kadar želite svojim bližnjim v primeru svoje smrti zagotoviti finančno varnost, hkrati pa želite tudi sami varčevati za lepšo prihodnost v tretjem življenjskem obdobju, je sklenitev ustreznega in vašim potrebam primernega življenjskega zavarovanja pravilna odločitev. Sklenitev življenjskega zavarovanja se priporoča v različnih življenjskih situacijah in zaradi različnih razlogov oziroma ciljev, ki jih želite doseči s sklenjenim zavarovanjem. Odločitev, da boste z zadovoljivim zneskom življenjskega zavarovanja obvarovali tiste, ki so odvisni od vas, hkrati pa poskrbeli tudi za morebitne kredite ali druge obveznosti, je odgovorno in skrbno dejanje.
Življenjsko zavarovanje pomeni določeno socialno ali dodatno finančno varnost tako vam kot tistim, ki jih pustite za seboj, kar je njegov poglaviten namen. Pomembno je, da si vzamete čas za razmislek in ugotovite, kakšna vrsta zavarovanja je za vas najbolj primerna glede na namen oziroma cilj, ki ga z zavarovanjem želite doseči. Glede na slednje velja razmisliti tudi o morebitnem dodatnem zavarovanju, ki lahko krije še dodatne, za vas pomemben rizike oziroma nevarnosti (npr. zavarovanje kritičnih bolezni). Nekateri najpogostejši razlogi za sklenitev življenjskega zavarovanja so: varnost za najbližje, če zavarovana oseba zboli ali umre; socialna varnost oziroma ohranitev življenjskega standarda ob upokojitvi; zagotovitev dodatnih sredstev za uresničitev vaših ciljev.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih gradimo v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Nenavadno je, da zavarujemo svoje domove, opremo, avtomobile in drugo imetje, oklevamo pa pri zavarovanju svojega življenja, ki je od vsega največ vredno. Življenjsko zavarovanje se običajno sklepa za daljše obdobje, zato moramo biti pri sklenitvi le-tega pozorni na več dejavnikov: razmerje med vplačano premijo in zavarovalno vsoto, ki naj bo čim bolj ugodno; način indeksiranja zavarovalnih premij in zavarovalnih vsot; način pripisovanja donosov oziroma oplemenitenje sredstev; zavarovanje naj bo fleksibilno, tako da ga lahko prilagodimo morebitnim spremembam finančne situacije; zavarovalni pogoji in klavzule morajo biti za nas sprejemljivi; odnos zavarovalnice oziroma zastopnika mora biti profesionalen; način reševanja zavarovalnih primerov mora biti hiter in jasen; komunikacija z zavarovalnico oziroma zastopnikom (e-pošta, telefon, …) poteka tekoče; potencialno ponudbo primerjajmo še z drugimi ponudniki in na podlagi vsega omenjenega premislimo, ali je izbrano zavarovanje res najprimernejše za naše potrebe.
Ko nastopi kateri izmed zavarovanih rizikov oziroma zavarovanih dogodkov (doživetje, smrt zaradi nezgode, …), mora zavarovalec oziroma upravičenec o tem takoj obvestiti zavarovalnico. Osnova za prijavo zavarovalnega primera je v celoti izpolnjen obrazec, ki ga zavarovalec oziroma upravičenec prejme na zavarovalnici (osebno ali po pošti, preko interneta). Obrazci so različni, odvisni od vrste zavarovalnega primera, ki ga zavarovalec prijavlja. Poleg pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca mora zavarovalec oziroma upravičenec priložiti še dokumentacijo, ki pa je glede na vrsto kritja različna. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev pravice do izplačila (npr. fotokopijo vozniškega dovoljenja v primeru prometne nezgode, fotokopijo ambulantnega kartona, …).
Zavarovalnica je zavezana izplačati zavarovalnino v roku 14 dni po tem, ko ji je bila predložena popolna dokumentacija, potrebna za ugotavljanje obveznosti zavarovalnice.
Prijava doživetja:
- originalni izvod police,
- dokazilo, da ima upravičenec pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno iz police.
Prijava smrti zavarovanca:
- originalni izvod police,
- originalni izpisek iz matične knjige umrlih,
- zdravniško poročilo o vzroku smrti,
- druga dokazila na zahtevo zavarovalnice.
Prijava nezgode in kritične bolezni:
- fotokopija medicinske dokumentacije (npr. specialistični izvidi zdravljenja, kartonček fizikalne terapije …),
- fotokopija potrdila o upravičeni odsotnosti z dela (bolniški list),
- fotokopija odpustnice iz bolnišnice (v primeru hospitalizacije),
- fotokopija odpustnice iz zdravilišča,
- fotokopija vozniškega dovoljenja v primeru prometne nesreče,
- druga dokazila na zahtevo zavarovalnice.
Ne, listino o zaključeni vsaj 5. ravni izobrazbe po SOK lahko overite samo pri notarju. Overjen dokument je potrebno poslati na SZZ do zadnjega dne roka za prijavo na izpit.
Ne. Prijave/odjave po navedenem roku za prijavo/odjavo niso več možne.
Odjave so možne samo z ustreznim pisnim dokazilom npr. kopija zdravniškega potrdila, kopija potrdila o opravičeni zadržanosti od dela, kopija mrliškega lista bližnjega sorodnika in drugo (višja sila, prometna nesreča …). Službena pot, službena obveznost ter osebna zadržanost niso opravičljivi razlogi za zadržanost od preizkusa znanja.
Zavarovanje pravne zaščite lahko sklenemo za družino, podjetje ali interesno združenje (npr. sindikat, klub, zbornica, ipd.).
Zavarovalnica plača stroške, ki jih ima zavarovanec pri uveljavljanju svojih pravic po sodni ali izvensodni poti, torej stroške:
- odvetnika, ki zavarovanca zastopa,
- sodnih taks in povprečnin,
- izvedeniških mnenj, ki jih zahteva sodišče,
- nasprotne stranke, ki bi jih na podlagi pravnomočne sodbe moral plačati zavarovanec,
- ki jih priglasi priča,
- tolmača, ipd.
Najpogosteje so kriti stroški v naslednjih primerih:
- svetovanje pri odvetniku,
- uveljavljanje odškodnine za materialno in nematerialno škodo,
- zastopanje v prekrškovnih postopkih,
- spori glede motenja posesti,
- spori z delodajalcem,
- spori z zavodi, ki zagotavljajo socialno varnost državljanov (npr. Zavod za pokojninsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje …),
- spori na področju potrošniškega prava,
- obramba v kazenskem postopku za nenaklepna kazniva dejanja,
- spori glede preživnin in skrbništva, ipd.
O tem se najlaže odločimo, če se dobro pozanimamo o vsebini posameznega zavarovalnega produkta in primerjamo ponudbe različnih zavarovalnic.
Gre za nekakšno zavarovanje zavarovalnic na višji ravni. Pozavarovanje igra pomembno vlogo pri ustvarjanju gospodarske varnosti z dodatnim izravnavanjem nevarnosti, saj varuje zavarovalnice pred naključnimi, nepredvidenimi posameznimi škodami, morebitnimi množičnimi (katastrofalnimi) škodami ter pred odstopanjem letnih škod od predvidenega povprečja. Pozavarovanje zagotavlja zavarovalnici poleg stabilnosti tudi dodatne fizične zmogljivosti ter z dvigom solventnih stopenj izboljšujejo finančno trdnost zavarovalnic. Pri pozavarovanju gre za prenos dela nevarnosti ali rizika prevzetega z zavarovalno pogodbo s strani neposrednega zavarovatelja od zavarovanca na drugega nosilca zavarovanja, pozavarovatelja, ki nima neposredne pogodbene povezave z zavarovancem. Pozavarovanje je torej zavarovanje zavarovatelja. Omogoča mu, da se reši dela rizikov, ki presegajo zavarovalno zmogljivost zavarovatelja, ali rizikov, ki jih ne želi nositi sam.
Storitve zavarovalnega zastopanja lahko opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (torej kot dopolnilo siceršnje poslovne dejavnosti), in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
V praksi denimo opravljajo storitve zavarovalnega zastopanja podjetja, ki se ukvarjajo s tehničnimi pregledi in s prodajo vozil; ta smejo, če so pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, sklepati avtomobilska zavarovanja.
Osebe, ki nimajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, se z zavarovalnim zastopanjem ne smejo ukvarjati, razen če bi šlo za manj pomembna in manj zahtevna zavarovanja, povezana s proizvodom ali storitvijo, ki jo sicer zagotavljajo, upoštevaje vse pogoje, kot so določeni v Zakonu o zavarovalništvu.
Registre zavarovalno zastopniških družb in zavarovalno posredniških družb, ter oseb, ki so na območju RS upravičene opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, vodi Agencija za zavarovalni nadzor. Registri so javni in so objavljeni na njihovi spletni strani.
Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi Zakona o zavarovalništvu. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani www.a-zn.si.
Potrdilo o opravljenem izpitu (preizkusu znanja) izda Slovensko zavarovalno združenje, ko kandidat uspešno opravi pisni in ustni preizkus znanja.
Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja smejo samostojno opravljati samo tiste osebe, ki so predhodno pridobile dovoljenje (licenco) Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje teh poslov.
Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik je oseba, ki pod nadzorom in ob navzočnosti mentorja, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, išče potencialne zavarovalce in sodeluje pri predstavitvi mentorja zavarovanj potencialnim zavarovalcem, pri čemer sme sam predstavljati zgolj osnovne značilnosti zavarovanja, kot so predmet zavarovanja, zavarovane nevarnosti, zavarovalna kritja, izključitve zavarovalnega kritja in zavarovalne vsote. Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik ne sme sklepati zavarovanj ali podajati drugih izjav v imenu ali za račun zavarovalnice, zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, banke iz petega odstavka 558. člena ZZavar-1 ali osebe iz četrtega odstavka 558. člena ZZavar-1. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika se všteva v dokazovanje pogoja trimesečnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Posamezni mentor je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom. Mentor je odgovoren za pravilnost in resničnost podanih izjav pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika, ki so podane potencialnemu zavarovalcu.
- prodajalec zavarovanja se mora predstaviti (identifikacija)
- test potreb in zahtev potrošnika (izpolnitev vprašalnika),
- predaja kratkega predstavitvenega dokumenta s ključnimi podatki o zavarovanju,
- predstavitev zavarovanja,
- lahko tudi svetovanje potrošniku ter
- sklenitev zavarovanja z izstavitvijo zavarovalne police
Svetovanje ni obvezno. Nekateri prodajalci zavarovanj bodo svetovanje zagotavljali, nekateri ne. V kolikor bo prodajalec zavarovanj svetovanje zagotavljal, se samo svetovanje opravi bodisi na pobudo prodajalca zavarovanja bodisi na zahtevo potrošnika.
Prodajalec zavarovanj vam bo že pri predstavitvi oziroma identifikaciji dal informacijo ali nudi svetovanje ali ne.
Vse določbe in zahteve Direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD direktive) veljajo za vse oblike sklepanja zavarovanj, ne glede na to, ali zavarovanje sklepate osebno ali preko interneta.
Da. Pred začetkom prodajnega razgovora se je prodajalec zavarovanja dolžan identificirati (predstaviti).
Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD direktiva) zahteva, da potrošniki dobijo zavarovanje, ki ustreza njihovim potrebam in zahtevam. Zato mora prodajalec zavarovanja pridobiti tiste podatke, ki so pomembni, da boste dobili zavarovanje, ki je v skladu z vašimi potrebami in zahtevami.
Da. Test potreb in zahtev lahko zavrnete, vendar se morate pri tem zavedati, da več kot ima prodajalec zavarovanj na voljo informacij, bolj primerno ponudbo zavarovanj vam lahko pripravi. Če vseeno ne želite sodelovati pri testu potreb in zahtev oziroma ne želite razkriti podrobnih informacij o sebi, boste sami nosili tveganje neprimerne izbire zavarovanja.
Da, vas pa mora prodajalec zavarovanja opozoriti če po njegovem mnenju drugo zavarovanje ter drugačna kritja ne ustrezajo v celoti vašim potrebam.
V primeru spremembe življenjskih okoliščin in vaših potreb o tem obvestite prodajalca zavarovanja oziroma zavarovalnico. Tako lahko že med trajanjem zavarovanja prilagodite vaše zavarovanje dejanskim življenjskim okoliščinam.
Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD direktiva) od zavarovalnic, ki sklepajo neživljenjska zavarovanja, zahteva, da pripravijo in vam pred sklenitvijo zavarovanja vročijo dokument z informacijami o zavarovanju (IPID). Namen IPID-a je, da dobite povzetek ključnih informacij o zavarovanju pred sklenitvijo le tega, saj IPID omogoča lažjo primerjavo med podobnimi zavarovanji različnih zavarovalnic. Tako lahko pregledno primerjate zavarovanja ene ali več zavarovalnic, saj bodo vse zavarovalnice uporabljale isto obliko in strukturo tega dokumenta.
Ne. Ta dokument ne vsebuje vseh predpogodbenih in pogodbenih informacij, ki jih najdemo v zavarovalnih pogojih, na zavarovalni polici, ponudbi ali drugih dokumentih, ki jih boste tudi prejeli pred ali ob sklenitvi zavarovanja. Dokument omogoča le preglednejši prikaz ključnih značilnosti zavarovanja.
Oblika IPID-a je predpisana. Da bi potrošniki dobili informacije, ki so enostavne za branje, razumevanje in primerjanje, uporabljajo zavarovalnice enotno grafično podobo in enotno strukturo dokumenta.
Dolžina IPID-a je predpisana in načeloma obsega dve strani formata A4. IPID izjemoma obsega največ tri strani formata A4, toda samo v primerih, ko gre za zavarovanja, ki jih je težje razumeti.
Informacije v IPID-u se predstavijo v več oddelkih v skladu s strukturo, obliko, naslovi in zaporedjem, kot predpisuje nova zakonodaja. Oddelki v IPID-u imajo naslednje naslove, ki jim sledijo naslednje informacije:
- »Za kakšno vrsto zavarovanja gre?« – informacije o vrsti zavarovanja;
- »Kaj je zavarovano?« – informacije o glavnih zavarovanih tveganjih in zavarovalnih vsotah;
- »Kaj lahko dodatno zavarujem?« – informacije o dodatnih tveganjih, ki jih je možno skleniti v okviru tega zavarovanja, če obstajajo;
- »Kaj ni zavarovano?« – informacije o tveganjih, ki jih to zavarovanje ne krije;
- »Kje velja zavarovanje?« – informacije o tem, v katerih državah velja to zavarovanje;
- »Kakšne so moje obveznosti?« – informacije o mojih obveznostih, ki jih imam kot zavarovalec/zavarovalka;
- »Kdaj in kako plačam?« – informacije o načinu in trajanju plačila premij;
- »Kdaj zavarovanje začne in neha veljati?« – informacije o času trajanja pogodbe;
- »Kako lahko odstopim od pogodbe?« – informacije o tem, kdaj in kako lahko odstopite od pogodbe.
