Slovar zavarovalnih izrazov
Načelo Donosnosti (Naložb)
Naložbeno načelo, da se denar naloži v tisto vrsto naložb, ki v danih razmerah po izčrpanju vseh drugih boljših možnosti prinaša najboljši donos. Načelo donosnosti se uravnava glede na razmerje tveganja in donosa, praviloma je v nasprotju z načelom varnosti, ker je varnost ponavadi tem večja, čim manjša je donosnost in nasprotno.
Načelo Varnosti (Naložb)
Naložbeno načelo, po katerem se zagotovi vrnitev naložbe; lahko se zagotovi vrnitev istega denarnega zneska, kot je bil naložen, ne glede na njegovo kupno moč ali vrnitev iste kupne moči, kot je bila naložena, ne glede na njen denarni znesek; teoretično je mogoče zagotoviti oboje.
Nadstandardno (Zdravstveno) Zavarovanje
Dodatno zavarovanje v okviru sheme zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji, ki zavarovancu krije stroške višjega obsega pravic oziroma višjega standarda pravic, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, ter stroške dodatnih pravic, ki sicer niso zajete v obveznem zavarovanju. V okviru dodatnih oziroma nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj so tako lahko na primer vključena kritja stroškov nadstandardne nastanitve pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, različni nadstandardni materiali ali pripomočki, kot so zobozdravstveni materiali in ortopedski pripomočki, zavarovanje zdravil itd.
Pojem »nadstandard« so zavarovalnice prenesle tudi na nekatere druge oblike zavarovanj, kjer pa pojem praviloma ne označuje nekega dodatnega zavarovanja, temveč je to tržna oznaka za paketno zavarovanje, ki zagotavlja »nadstandardni« obseg kritja.
Nadzavarovanje
Zavarovalna vsota, ki je določena v zavarovalni pogodbi, je višja od zavarovalne vrednosti (zaradi načela prepovedi obogatitve se povrne le dejanska škoda).
Nadzorni Svet
Organ upravljanja družbe, ki se ukvarja le s strateškim odločanjem na ravni nadziranja in ne tudi načrtovanja. S slednjim se ukvarja uprava družbe.
Največja Verjetna Škoda (Probable Maximum Loss, Pml)
Predstavlja maksimalni znesek škode, ki lahko po oceni zavarovalnice nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Ponavadi je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v ekstremnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v slednjem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Naklep
Zavestno in hoteno dejanje osebe, običajno usmerjeno v določeno škodljivo posledico. V zavarovalništvu praviloma posledic tovrstnih dejanj ni mogoče zavarovati oziroma so škode, ki so posledica tovrstnih dejanj, izključene iz zavarovalnega kritja.
Naložbena Načela
Načela, po katerih je naložbena politika usmerjena k čim večji uspešnosti in učinkovitosti ob upoštevanju oziroma obvladovanju vseh naložbenih tveganj. Glej načelo varnosti, načelo plačilne sposobnosti, načelo donosnosti.
Naložbeno Življenjsko Zavarovanje
Življenjsko zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Obveznosti zavarovalnice so vezane na nek indeks ali enote premoženja vzajemnega sklada, ki ga določi zavarovalec. Glej tudi življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada.
Named Perils
Taksativno naštete nevarnosti, ki so krite z zavarovalno pogodbo. Glej tudi all risk in zavarovane nevarnosti.
Naturalna Škoda
Gospodarska škoda, ki pomeni zmanjšanje ali nezvečanje naturalnega premoženja, oziroma izguba dobrin; lahko je vezana na vrsto individualnega premoženja, ki ga škoda zadane ali pa ne; razlikuje se od vrednostne škode.
Navidezna Pogodba
Pogodba, s katero stranki prikrivata neko drugo pogodbo, največkrat z namenom izigravanja zakona.
Negotov Dogodek
Tisti dogodek, ki ga ni mogoče zanesljivo in natančno predvideti ter mu je mogoče pripisati zgolj neko verjetnost nastanka.
Neproporcionalno Pozavarovanje
Imenuje se tudi pozavarovanje presežka škod. Predstavlja skupino vseh tistih vrst pozavarovalnih pogodb, kjer je za razdelitev škode med pozavarovalnico in zavarovalnico pomembna višina škode. Za razliko od proporcionalnega pozavarovanja tako delež pozavarovalnice v škodi ni enak deležu pozavarovalnice v premiji. V to skupino sodijo na primer škodnopresežkovno pozavarovanje, cat xl pozavarovanje, pozavarovanje škodnega rezultata.
Neto Metoda (Za Oblikovanje Matematičnih Rezervacij)
Metoda, ki pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalnice upošteva zgolj obveznosti , ki izvirajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe, pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalca pa neto premijo.
Neto Premija
Glej čista premija.
Nevarnost
1. V zavarovalniškem izrazoslovju same razmere, okoliščine, dejanja, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega (npr. nevarnost požara, nevarnost toče …). Škodljivost je razlog, da obstaja potreba po varovanju oziroma zavarovanju. Da je nevarnost mogoče zavarovati, mora zanjo veljati, da je negotova, možna, dopustna in neodvisna od izključne volje zainteresiranih oseb.
2. V splošnem možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega.
Nevarnostna Premija
Del premije, ki v povprečju zadošča za kritje vseh škod iz sprejetih rizikov.
Nevarnostna Skupina
Celotnost množice nevarnostnih objektov, povezanih zaradi izravnavanja gospodarske nevarnosti; potrebne lastnosti so skupnost škode, istovrstnost nevarnosti ter homogenost, neodvisnost in številnost nevarnostnih objektov.
Nevarnostni Objekt
Objekt, ki je v gospodarski nevarnosti, v stanju, v katerem se lahko na njem ali zaradi njega uresniči gospodarska nevarnost v nevarnostnem dogodku in v gospodarski škodi, lahko je gospodarski predmet ali človek.
Nevarnostni Subjekt
Gospodarska enota, ki ji nevarnostni objekt gospodarsko in pravno nekako pripada ali ji je celo enak ter je zaradi tega v gospodarski nevarnosti; če je nevarnostni objekt gospodarski predmet, potem na nek način pripada gospodarski enoti gospodarsko in pravno, kar ji omogoča nevarnostni objekt gospodarsko uveljavljati, s tem dosegati koristi in tudi nositi bremena, med drugimi zlasti tudi gospodarsko nevarnost; če je nevarnostni objekt človek, pa je nevarnostni objekt lahko hkrati tudi nevarnostni subjekt.
Nevezani Nevarnostni Objekti
Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekti, kjer dobrina in vrednost nista povezani v celoto; pri tem je nevezana dobrina dejansko dobrina brez vrednosti, na primer kakšen ljubiteljski predmet brez družbenega priznanja, nevezana vrednost pa samostojna vrednost brez dobrine, na primer vrednost kapitalskih deležev, vrednost avtorstva, patentov; nasprotje vezanih nevarnostnih objektov.
Nezavarovanje
Ravnanje in položaj gospodarske enote, ki ničesar ne ukrene za odpravljanje morebitne gospodarske škode zaradi uresničevanja gospodarskih nevarnosti na njenih nevarnostnih objektih ali zaradi njih; gre za stanje popolne gospodarske nevarnosti; razlikuje se od zavarovanja pri zavarovalnici in samozavarovanja.
Nezavarovarljiva Nevarnost (Riziko)
Nevarnost, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici in jo torej mora nositi vsak sam. Praviloma so to nevarnosti, ki jim ni mogoče določiti verjetnosti nastanka oziroma višine nastale škode, ali pa gre za nevarnosti oziroma dogodke, ki so neizbežni oziroma vnaprej pričakovani ali predvidljivi.
Nezgoda
Vsak nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje izključno od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, ki zahteva zdravniško pomoč, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.
Nezgodno Zavarovanje
Po Zakonu o zavarovalništvu je nezgodno zavarovanje zavarovalna vrsta (01), ki vsebuje zavarovanja (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj), ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krijejo:
- izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov v enkratnem znesku,
- obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,
- kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah,
- izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov.
Ničnost Obveznosti
Obveznost brez učinka. Praviloma govorimo o obveznostih, katerih namen nasprotuje predpisom ali javni morali.
Notranje Kontroliranje
Kontroliranje, ki ga izvajajo organi ali osebe iste organizacije, kjer poteka. Obstaja v okviru odločevalnega sestava, informacijskega sestava ali izvajalnega sestava v organizaciji.
Notranje Revidiranje
Je posebna oblika revidiranja (to je dajanje zagotovil in svetovanje), ki se v organizaciji izvaja zaradi njenih lastnih potreb. Najpogosteje gre za revidiranje poslovanja, ki lahko zajema postopke od spremljanja delovanja različnih kontrol in preverjanja podatkov do celovitega presojanja delovanja organizacije, tudi ravnanje s tveganjem in obvladovanje tveganja ter upravljanje tveganja. V zavarovalnicah ga izvajajo zaposleni notranji revizorji.
Notranji Revizor
Oseba, ki opravlja posle notranjega revidiranja.
Nova Vrednost
Gradbena vrednost nove stvari (objekta ali nove zgradbe, pri opremi pa nabavna vrednost nove opreme).
