Organiziranost

Skupščina

Skupščino združenja sestavljajo predstavniki rednih članic združenja. Zasedanj skupščine se udeležujejo praviloma predsedniki uprav oziroma direktorji podružnic rednih članic. Vsaka članica skupščine ima pri odločanju skupščine en glas.

Skupščina poleg tega, da sprejema strateške usmeritve za delo združenja, letni program dela združenja, letni finančni načrt in letno poročilo o delu združenja, Sveta združenja ter delovnih teles združenja, sprejema Statut združenja in njegove spremembe, voli tri člane Sveta združenja, odloča o sprejemu nove članice v združenje kot redne ali izredne članice, odloča o izključitvi članice, imenuje in razrešuje varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu in tožilca razsodišča pri združenju ter odloča o vseh drugih zadevah, glede katerih je pristojna po sprejetem statutu in veljavni zakonodaji.

Svet

Svet združenja sestavlja 8 članov. Člani Sveta so lahko predstavniki rednih članic združenja. Mandat članov Sveta traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Članstvo v Svetu pripada 4 zavarovalnicam in 1 pozavarovalnici, rednim članicam, ki imajo v letu pred začetkom vsakega novega mandata najvišjo premijo, ki je osnova za plačilo članarine za financiranje dejavnosti združenja. Izmed predsednikov uprav oziroma direktorjev podružnic preostalih rednih članic Skupščina združenja izvoli še preostale tri člane v Svet.
Svet združenja ima med drugim naslednje pristojnosti: opredeljuje strateške usmeritve za delo združenja, sprejema stališča in usmeritve glede vprašanj s področja dela združenja ter odloča glede vprašanj s področja dela združenja, sprejema akte združenja, imenuje in razrešuje direktorja združenja, določa pogoje za vstop v članstvo v združenju, odloča o pridruženem članstvu v združenju, nadzira materialno in finančno poslovanje, razpolaganje s sredstvi in pravilnost uporabe sredstev združenja, izvaja nadzor nad poslovanjem Škodnega sklada in Odškodninskega urada, obravnava in sprejema revidirano letno poročilo Škodnega sklada in Odškodninskega urada, sklicuje zasedanja Skupščine združenja ter odloča o vseh drugih zadevah, glede katerih je pristojen po sprejetem Statutu.

Direktor

Direktor združenja organizira in vodi delo združenja ter združenje predstavlja in zastopa. Direktor ima naslednje pristojnosti: organizira in vodi delo združenja, predlaga sklic seje Skupščine združenja in Sveta združenja, skrbi za izvajanje sklepov Skupščine združenja in Sveta združenja, predlaga Skupščini združenja v sprejem letni finančni načrt in letna poročila združenja, po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta združenja, skrbi za izpolnjevanje nalog združenja in izpolnjevanje finančnega načrta, odloča o zaposlovanju, o organizaciji strokovne službe ter o sistematizaciji delovnih mest, sklepa pogodbe s tujimi zavarovalnimi združenji in biroji, poroča Svetu združenja o vseh zadevah, ki so pomembne za poslovanje združenja, ter opravlja druge naloge, ki jih je dolžan opravljati v skladu z zakonom ali ki so v njegovi pristojnosti po statutu in drugih aktih združenja ter sklepih Skupščine in Sveta.

Direktorja imenuje in razrešuje Svet združenja. Njegov mandat traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Služba za splošno podporo

Za vodenje in izvajanje nalog, potrebnih za organizacijo delovnega procesa Združenja, organizacijsko tehnične podpore delovanju organov Združenja ter mediacijskega centra in varuha dobrih poslovnih običajev, statistične obdelave podatkov ter splošno pravnih zadev je v okviru Združenja organizacijska enota Služba za splošno podporo.

Biro zelene karte, škodni sklad, odškodninski urad in informacijski center

Za izvajanje nalog, ki jih določata Zakon o zavarovalništvu in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu  v povezavi z obveznimi zavarovanji v prometu, je v okviru Združenja organizacijska enota Biro zelene karte, škodni sklad, odškodninski urad in informacijski center.

Biro zelene karte

Združenje kot nacionalni Biro zelene karte in član Sveta birojev jamči na podlagi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu za plačilo škod, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujo registrsko tablico. Za obravnavanje tovrstnih škod, znanih kot mednarodne škode, združenje pooblašča svoje članice – zavarovalnice, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Prav tako v državah sistema zelene karte jamči drugim nacionalnim birojem zelene karte za povračilo škod, ki jih tam povzročijo vozniki vozil s slovensko registrsko tablico. Sodelovanje med nacionalnimi zavarovalnimi biroji urejajo mednarodni sporazumi, med drugim Splošna pravila (ang. Internal Regulations) kot temeljni sporazum sistema zelene karte in nacionalne zakonodaje s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti v državah sistema zelene karte.

Svet birojev je bil več kot petdeset let odgovoren izključno za upravljanje sistema zelene karte, z uveljavitvijo in izvajanjem Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) pa je prevzel tudi upravljanje sistema varstva obiskovalcev in koordinacijo delovanja institucij EU direktive – Informacijskih centrov, Odškodninskih uradov, tudi Škodnih skladov.

V Sloveniji izvaja posle Informacijskega centra in Odškodninskega urada Biro zelene karte v sodelovanju s Škodnim skladom.

Škodni sklad

Škodni sklad obravnava škodne dogodke in skrbi za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih motornih vozil, priklopnikov, nezavarovanih zrakoplovov in drugih letalnih naprav, nezavarovanih čolnov, za škode, ki jih utrpijo potniki nezavarovanega javnega prevoznega sredstva in dela odškodnin, ki niso bile izplačane iz stečajne mase zavarovalnice, ki je dolžna plačati odškodnino in zoper katero je bil uveden stečajni postopek. Škodni sklad skupaj z Birojem zelene karte opravlja tudi posle v zvezi z Odškodninskim uradom. V okviru Škodnega sklada deluje Komisija Škodnega sklada za odpis terjatev, ki odloča o vlogah regresnih zavezancev glede omilitve in oprostitve regresnih zahtevkov zavezancev.

Služba za strokovno podporo

Za strokovno podporo delovnim telesom Združenja, ki jih določa Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja delovnih teles, organiziranih pri Združenju, je v okviru Združenja organizacijska enota Služba za strokovno podporo.

Služba za izobraževanje

Za izvajanje nalog s področja izobraževanja in usposabljanja je v okviru Združenja organizacijska enota Služba za izobraževanje.

Zavarovalni kodeks

Zavarovalnice so leta 1999 sprejele Zavarovalni kodeks. Z njim so se obvezale spoštovati načela trga, tržne konkurence na lojalnih in korektnih temeljih, ekonomike zavarovanja in poslovne morale, s ciljem nuditi stranki kvalitetno zavarovalno zaščito.

Zavarovalni kodeks

Smernice (EIOPA) o obravnavanju pritožb v zavarovalnicah

Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu

Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih pride zaradi nespoštovanja Zavarovalnega kodeksa ter drugih dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke. Varuh ne obravnava sporov iz zavarovalnih razmerij, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost odločanja sodišča (sem spadajo predvsem spori glede utemeljenosti ali višine odškodninskega zahtevka). Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev zavarovalnice, ki jo je izdala v internem pritožnem postopku. Pritožba mora vsebovati vse podatke o pritožniku in mora biti podpisana. Anonimnih pritožb varuh ne obravnava. Pritožba se praviloma vloži pisno in mora obsegati zahtevek in dejstva na katerih temelji ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Varuh ne začne postopka, če je od zatrjevane kršitve ali končne odločitve zavarovalnice preteklo več kot eno leto, razen če oceni, da je pritožnik zamudil rok iz objektivnih razlogov ali da gre za tako pomembno zadevo, ki opravičuje njegovo ukrepanje ne glede na časovno oddaljenost. Če varuh ugotovi kršitev s strani zavarovalnice, sprejme odločitev, ki obsega ugotovitev o kršitvi z obrazložitvijo in priporočilo zavarovalnici za odpravo kršitve. Zoper odločitev varuha ni pritožbe.

Pritožbe nasloviti na naslov:

Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, Slovensko zavarovalno združenje, GIZ, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: info@zav-zdruzenje.si.

Akt o ustanovitvi in delu varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu

Poročilo o delu varuha za leto 2020

Poročilo o delu varuha za leto 2021

Mediacijski center

Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov s pomočjo tretje neodvisne strokovne osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti. S pomočjo mediacije se v okviru SZZ zagotavlja izvensodno reševanje sporov tako v potrošniških sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb kot v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb med članicami SZZ in njihovim strankami, pravnimi osebami in s.p. ter tudi v sporih med zavarovalnicami glede regresnih zadev. Postopki mediacij v potrošniških sporih potekajo po drugačnih pravilih in postopku, kot potekajo postopki med zavarovalnicami in njihovimi strankami, pravnimi osebami in s.p.-ji, ter postopki med zavarovalnicami glede regresnih zadev.