Organiziranost

Opis organov in delovnih teles

Skupščina

Skupščino združenja sestavljajo predstavniki rednih članic združenja. Zasedanj skupščine se udeležujejo praviloma predsedniki uprav oziroma direktorji podružnic rednih članic. Vsaka članica skupščine ima pri odločanju skupščine en glas.

Skupščina poleg tega, da sprejema strateške usmeritve za delo združenja, letni program dela združenja, letni finančni načrt in letno poročilo o delu združenja, Sveta združenja ter delovnih teles združenja, sprejema Statut združenja in njegove spremembe, voli tri člane Sveta združenja, odloča o sprejemu nove članice v združenje kot redne ali izredne članice, odloča o izključitvi članice, imenuje in razrešuje varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu in tožilca razsodišča pri združenju ter odloča o vseh drugih zadevah, glede katerih je pristojna po sprejetem statutu in veljavni zakonodaji.

Svet

Svet združenja sestavlja 8 članov. Člani Sveta so lahko predstavniki rednih članic združenja. Mandat članov Sveta traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Članstvo v Svetu pripada 4 zavarovalnicam in 1 pozavarovalnici, rednim članicam, ki imajo v letu pred začetkom vsakega novega mandata najvišjo premijo, ki je osnova za plačilo članarine za financiranje dejavnosti združenja. Izmed predsednikov uprav oziroma direktorjev podružnic preostalih rednih članic Skupščina združenja izvoli še preostale tri člane v Svet.
Svet združenja ima med drugim naslednje pristojnosti: opredeljuje strateške usmeritve za delo združenja, sprejema stališča in usmeritve glede vprašanj s področja dela združenja ter odloča glede vprašanj s področja dela združenja, sprejema akte združenja, imenuje in razrešuje direktorja združenja, določa pogoje za vstop v članstvo v združenju, odloča o pridruženem članstvu v združenju, nadzira materialno in finančno poslovanje, razpolaganje s sredstvi in pravilnost uporabe sredstev združenja, izvaja nadzor nad poslovanjem Škodnega sklada in Odškodninskega urada, obravnava in sprejema revidirano letno poročilo Škodnega sklada in Odškodninskega urada, sklicuje zasedanja Skupščine združenja ter odloča o vseh drugih zadevah, glede katerih je pristojen po sprejetem Statutu.

Direktor

Direktor združenja organizira in vodi delo združenja ter združenje predstavlja in zastopa. Direktor ima naslednje pristojnosti: organizira in vodi delo združenja, predlaga sklic seje Skupščine združenja in Sveta združenja, skrbi za izvajanje sklepov Skupščine združenja in Sveta združenja, predlaga Skupščini združenja v sprejem letni finančni načrt in letna poročila združenja, po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta združenja, skrbi za izpolnjevanje nalog združenja in izpolnjevanje finančnega načrta, odloča o zaposlovanju, o organizaciji strokovne službe ter o sistematizaciji delovnih mest, sklepa pogodbe s tujimi zavarovalnimi združenji in biroji, poroča Svetu združenja o vseh zadevah, ki so pomembne za poslovanje združenja, ter opravlja druge naloge, ki jih je dolžan opravljati v skladu z zakonom ali ki so v njegovi pristojnosti po statutu in drugih aktih združenja ter sklepih Skupščine in Sveta.

Direktorja imenuje in razrešuje Svet združenja. Njegov mandat traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

mag. Maja KRUMBERGER, direktorica
E-mail: info@zav-zdruzenje.si

Služba za splošno organizacijske zadeve in računovodstvo

Služba za splošno organizacijske zadeve in računovodstvo omogoča organizacijsko, tehnično in strokovno podporo aktivnostim trajnih oblik dela združenja. Služba zbira in posreduje članicam združenja potrebne informacije, vzdržuje stike z zunanjimi institucijami in organizacijami ter usklajuje aktivnosti posameznih delovnih teles znotraj združenja.

Olga MITROVIČ, tajnica
E-mail: info@zav-zdruzenje.si


Biro zelene karte

Združenje kot nacionalni Biro zelene karte in član Sveta birojev jamči na podlagi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu za plačilo škod, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujo registrsko tablico. Za obravnavanje tovrstnih škod, znanih kot mednarodne škode, združenje pooblašča svoje članice – zavarovalnice, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Prav tako v državah sistema zelene karte jamči drugim nacionalnim birojem zelene karte za povračilo škod, ki jih tam povzročijo vozniki vozil s slovensko registrsko tablico. Sodelovanje med nacionalnimi zavarovalnimi biroji urejajo mednarodni sporazumi, med drugim Splošna pravila (ang. Internal Regulations) kot temeljni sporazum sistema zelene karte in nacionalne zakonodaje s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti v državah sistema zelene karte.

Svet birojev je bil več kot petdeset let odgovoren izključno za upravljanje sistema zelene karte, z uveljavitvijo in izvajanjem Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) pa je prevzel tudi upravljanje sistema varstva obiskovalcev in koordinacijo delovanja institucij EU direktive – Informacijskih centrov, Odškodninskih uradov, tudi Škodnih skladov.

V Sloveniji izvaja posle Informacijskega centra in Odškodninskega urada Biro zelene karte v sodelovanju s Škodnim skladom.



Škodni sklad

Škodni sklad obravnava škodne dogodke in skrbi za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih motornih vozil, priklopnikov, nezavarovanih zrakoplovov in drugih letalnih naprav, nezavarovanih čolnov, za škode, ki jih utrpijo potniki nezavarovanega javnega prevoznega sredstva in dela odškodnin, ki niso bile izplačane iz stečajne mase zavarovalnice, ki je dolžna plačati odškodnino in zoper katero je bil uveden stečajni postopek. Škodni sklad skupaj z Birojem zelene karte opravlja tudi posle v zvezi z Odškodninskim uradom. V okviru Škodnega sklada deluje Komisija Škodnega sklada za odpis terjatev, ki odloča o vlogah regresnih zavezancev glede omilitve in oprostitve regresnih zahtevkov zavezancev.


Služba za zavarovanje motornih vozil

Služba za zavarovanje motornih vozil spremlja stanje, problematiko ter zakonodajo s področja dela zavarovanj motornih vozil doma in v tujini, kontrolira in odobrava likvidirane škode iz naslova škodnega sklada, spremlja problematiko zavarovanj motornih vozil, vodi informacijski center, register avtomobilskih zavarovanj, register zavarovalnih primerov, bazo policijskih zapisnikov in skrbi za delovanje sistema za odkrivanje zavarovalniških goljufij ter opravlja naloge v zvezi z Informacijskim centrom, spremlja stanje, problematiko ter zakonodajo s področja transportnih in kreditnih zavarovanj doma in v tujini, spremlja dejavnike na drugih trgih, ki vplivajo na to zavarovalno vrsto in pripravlja strokovne podlage za posamezne zavarovalne produkte. V okviru Sekcije za notranjo revizijo rešuje probleme, povezane z notranjo revizijo, v okviru Odbora za informatiko pa obravnava tehnična vprašanja, ki se nanašajo na Informacijski center in skrbi za razvoj informacijskega sistema za potrebe združenja ter njegovih članic in drugih uporabnikov. Opravlja tudi organizacijsko tehnično podporo organom združenja.
Službo za zavarovanja motornih vozil vodi vodja Škodnega sklada in Informacijskega centra.

Služba za premoženjska zavarovanja, statistiko in analize

Služba za premoženjska zavarovanja, statistiko in analize spremlja stanje, problematiko ter zakonodajo s področja premoženjskih zavarovanj ter statistike in analitike doma in v tujini, spremlja dejavnike na drugih trgih, ki vplivajo na premoženjska zavarovanja, statistiko in analize in pripravlja strokovne podlage za posamezne zavarovalne produkte. Skrbi za delovanje Odbora za premoženjska zavarovanja in vseh delovnih teles, ustanovljenih pod okriljem tega odbora, Odbora za upravljanje s tveganji, Finančne sekcije, Komisije za računovodsko-davčne zadeve in Aktuarske sekcije, vodi in koordinira njihovo delo ter pripravlja strokovna gradiva in razprave s področja njihovega dela.

Služba v okviru Komisije za preprečevanje pranja denarja spremlja in rešuje problematiko s področja pranja denarja in financiranja terorizma, v okviru Redakcijskega odbora za pripravo biltena skrbi za izdajanje Statističnega zavarovalniškega biltena, v okviru Uredniškega odbora revije Zavarovalniški horizonti pa za izdajanje strokovne revije Zavarovalniški horizonti. Izdaja statistične publikacije združenja ter skrbi za usklajenost statistike z mednarodnimi standardi in potrebami članic združenja. Skrbi tudi za izdajanje internega glasila Informator.

Služba zbira, obdeluje in izkazuje statistične podatke na področju zavarovalništva, pripravlja statistične analize, poročila in druga gradiva, skrbi za statistično raziskovanje, skrbi za evidenco in redno objavljanje statističnih podatkov ter posreduje le-te članicam združenja in drugim institucijam. Služba sodeluje z zavarovalnicami na slovenskem trgu in v tujini ter z drugimi mednarodnimi združenji in institucijami.

Službo vodi strokovni delavec za premoženjska zavarovanja, statistiko in analize.


Služba za izobraževanje

Služba za izobraževanje organizira različna izobraževanja in dogodke za potrebe članic združenja ter izvaja preizkuse strokovnega znanja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Vsako leto priredi tradicionalno konferenco z naslovom Dnevi zavarovalništva v Sloveniji. Letno organizira tudi Seminar zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov ter HRM konferenco. Služba za izobraževanje skrbi za izdajo strokovne literature za potrebe združenja.

Službo vodi strokovni delavec za izobraževanje.


Zavarovalni kodeks

Zavarovalnice so leta 1999 sprejele Zavarovalni kodeks. Z njim so se obvezale spoštovati načela trga, tržne konkurence na lojalnih in korektnih temeljih, ekonomike zavarovanja in poslovne morale, s ciljem nuditi stranki kvalitetno zavarovalno zaščito.

Zavarovalni kodeks

Smernice (EIOPA) o obravnavanju pritožb v zavarovalnicah

Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu

Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih pride zaradi nespoštovanja Zavarovalnega kodeksa ter drugih dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke. Varuh ne obravnava sporov iz zavarovalnih razmerij, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost odločanja sodišča (sem spadajo predvsem spori glede utemeljenosti ali višine odškodninskega zahtevka). Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev zavarovalnice, ki jo je izdala v internem pritožnem postopku. Pritožba mora vsebovati vse podatke o pritožniku in mora biti podpisana. Anonimnih pritožb varuh ne obravnava. Pritožba se praviloma vloži pisno in mora obsegati zahtevek in dejstva na katerih temelji ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Varuh ne obravnava pritožb, ki se nanašajo na dejstva, ravnanja ali opustitve, od katerih je do vložitve pritožbe preteklo več kot šest mesecev. Po končanem obravnavanju varuh o sporu med stranko in zavarovalnico odloči s pisno odločitvijo, ki obsega ugotovitev o kršitvi z obrazložitvijo, ter v primeru kršitve priporočilo zavarovalnici za odpravo kršitve. Zoper odločitev varuha ni pritožbe.

Pritožba se naslovi na naslov:
Varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu
Slovensko zavarovalno združenje, GIZ
Železna cesta 14, p. p. 5701
1000 Ljubljana

Akt o ustanovitvi in delu varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu

Razsodišče

Razsodišče nadzoruje izvajanje Zavarovalnega kodeksa s strani članic združenja, presoja njegove kršitve v odnosih med članicami združenja ter izreka ukrepe. Prijavo kršitve Zavarovalnega kodeksa lahko vloži vsaka članica združenja. Prijava se vloži pisno tožilcu pri združenju.

Poslovnik o delu razsodišča pri SZZ

Mediacijski center

Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov s pomočjo tretje neodvisne strokovne osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti. S pomočjo mediacije se v okviru SZZ zagotavlja izvensodno reševanje sporov tako v potrošniških sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb kot v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerjih na podlagi zavarovalnih pogodb med članicami SZZ in njihovim strankami, pravnimi osebami in s.p. ter tudi v sporih med zavarovalnicami glede regresnih zadev. Postopki mediacij v potrošniških sporih potekajo po drugačnih pravilih in postopku, kot potekajo postopki med zavarovalnicami in njihovimi strankami, pravnimi osebami in s.p.-ji, ter postopki med zavarovalnicami glede regresnih zadev.

Pravilnik o delu mediacijskega centra in o postopku mediacij pri Slovenskem zavarovalnem združenju