Priložnosti demografskih izzivov

Živimo v času hitrih sprememb, ki pred nas postavlja vedno nove in nove izzive. Nekateri so novi, nekateri so bili do sedaj prisotni a skoraj neopazni. Izzive je treba prepoznati, o njih razpravljati, iskati rešitve in jih pravilno usmerjati.

Zato smo se na Slovenskem zavarovalnem združenju odločili, da se pridružimo projektu Izzivi Slovenije, ki jih javnosti naslavlja in jih predstavlja Inštitut za strateške rešitve. Odločili smo se, da pristopimo k izzivu, ki nam je najbolj blizu, k izzivu demografskih sprememb. Demografske spremembe niso nekaj novega, predvsem ne v Evropi, strokovna javnost se s temi vprašanji srečuje že desetletja. A vendar se je vprašanje demografskih sprememb v splošni javnosti pričelo odpirati šele v zadnjih obdobjih.  Izhodišča so jasna, predvsem evropska družba je vedno starejša. Iz poročila o staranju Evropske Komisije iz leta 2015 izhaja, da so leta 2013 štirje aktivni prebivalci »podpirali« enega upokojenca. Napovedi to razmerje pomembno spreminjajo in leta 2060 bo to razmerje samo še 2 : 1.  Logično se odpira vprašanje vzdržnosti obstoječih pokojninskih sistemov, kako bodo družbe in posamezniki uspeli financirati varno in kvalitetno starost. V tem delu svojo vlogo vidimo zavarovalnice, vidimo se v partnerstvu z državo, saj zavarovalni produkti zagotavljajo socialno varnost posameznika. Bolj ko so pri tem zavarovalnice uspešne pa se tudi zmanjšujejo potrebe po socialnih transferjih. Vendar pa se mora spreminjajočih se okoliščin zavedati tudi posameznik in del odgovornosti za varno in kvalitetno starost prevzeti tudi nase. Na drugi strani mora država ustvariti okolje, ki bo posamezniku omogočalo prevzemanje te odgovornosti. Pomembno vlogo zavarovalnic, ki izhaja iz spremenjenih demografskih razmerij potrjujejo tudi scenariji, ki so v nadaljevanju predstavljeni v tem dokumentu.

Seveda pa demografske spremembe ne odpirajo le vprašanje financiranja varne in kvalitetne starosti. Dolgoživost, vedno večje število zdravih let prebivalstva, spreminja tudi dosedanje razumevanje starosti. Zato je nujno potrebno odpirati tudi druga vprašanja, vprašanja aktivnosti starostnikov, njihove zaposlitve, vključenosti v družbo, vprašanja medgeneracijskega sodelovanja, učenja, tudi prilagojenih produktov. Vse to naslavlja pričujoči dokument.

Izziv je prepoznan in s tem dokumentom in spremljajočimi aktivnosti smo tudi mi doprinesli k razpravi, ki bo, upamo, privedla do rešitev, do pravih usmeritev s ciljem, da se izziv razvije v smeri priložnosti za posameznika in družbo kot celoto.