Minister Boštjančič na Dnevih zavarovalništva: Brez stabilnega finančnega sektorja se Slovenija ne more uspešno razvijati

Portorož – V Grand Hotelu Bernardin danes potekajo 31. Dnevi zavarovalništva v Sloveniji, ki pod sloganom »Spreminjanje pogleda« prepletajo raznolike in aktualne teme. Govorci so razpravljali o pogledu na nepredvidljive razmere oziroma obdobje polikriz, kjer klasični modeli razumevanja sveta odpovedujejo, obenem pa prav ta preobrat zahteva novo institucionalno ustvarjalnost. V ospredju je bila Evropa, ki ima priložnost, da se ponovno opredeli kot samostojen igralec. V tem kontekstu pa tudi vprašanje: kakšno vlogo ima lahko Slovenija – in zavarovalništvo – v novem, vse bolj nestabilnem svetu?

Drugi sklop konference je odprl dr. Matjaž Nahtigal z razmislekom, ki ni bil geopolitično predavanje v klasičnem smislu, temveč poskus dešifrirati primeže, v katerih se je znašel sodobni svet.

Po njegovih besedah preživljamo hiter in hkrati neurejen prehod iz enopolarne ureditve, takšne, ki se je oblikovala po padcu Berlinskega zidu, v nekaj radikalno drugačnega. Svet, v katerem danes ni več enega samega akterja, ki bi bil sposoben vsiliti pravila, model ali interese. »Noben od centrov moči ni več sposoben določiti minimalne sposobnosti za dogovarjanje in hkratno spoštovanje lastnih interesov, najsi gre za varnostne, tehnološke ali socioekonomske.«

Namesto stabilnosti imamo pojav »polikrize«. Globalna neravnotežja se kopičijo, ker ni več dogovorov niti mehanizmov, ki bi jih naslovili. Tri glavne svetovne sile – ZDA, Kitajska in EU – po njegovem mnenju danes vsaka na svoj način izvažajo lastna notranja neravnotežja na preostanek sveta.

V tem smislu je, kot je poudaril, naloga Slovenije, da vzpostavi nova izhodišča, ki bodo omogočila bolj uravnotežen obstoj in avtonomen razvoj vsem akterjem. Tudi manjšim državam, tudi nevpadljivim sektorjem.

»Evropa se mora naučiti zanesti nase.«

Na okrogli mizi o geopolitiki in odpornosti finančnega sistema je minister za finance Klemen Boštjančič opozoril, da je evropski finančni sistem v tem trenutku pod pritiskom.

Po njegovih besedah se Evropa prebuja v realnost, kjer včerajšnji zavezniki danes ne delujejo več po istih načelih. »Evropa se mora naučiti zanesti nase. In Slovenija ima v tej zgodbi svojo priložnost.« Konkretno je omenil oblikovanje lastnega odziva na naraščajoče obrambne izdatke v EU.

Obenem je opozoril na potrebo po jasnejših prioritetah pri oblikovanju razvojnih politik. »Težko je napisati strategijo, ki ne bi bila tako splošna, da izgubi svoj pomen. Zato moramo podpreti bistveno manjše število panog, a zato toliko bolj konkretno.« Med temi je izpostavil farmacijo in biotehnologijo, umetno inteligenco in napredne tehnologije, ter, nenazadnje, finančni sektor, ki po njegovih besedah ostaja predpogoj za izvajanje vseh drugih razvojnih usmeritev.

Dotaknil se je tudi aktualnih makroekonomskih razmer. Nedavni padec slovenskega BDP v prvem četrtletju ga ni presenetil, saj so, kot pravi, takšni trendi prisotni po vsem svetu. Preseneča pa ga stagnacija domačega gospodarstva, zlasti na področju gradbenih investicij.

Kaj ostane, ko šok mine

Če bi sodili po občutkih, bi pričakovali, da bi upad v gospodarstvu ljudi spodbudil k večji previdnosti. Vendar Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, opozarja na občutek kolektivne pozabe. »Po potresih, ki jih vse pogosteje vidimo v naši bližini, je vpliv na zaznavanje potrebe po zavarovanju zelo kratkotrajen.«

Zavarovalna vrzel se zato ne zmanjšuje bistveno, ne glede na to, koliko kriz doživimo, pravi Slapar. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da ima v Sloveniji samo 20 odstotkov bivalnih enot ustrezno potresno zavarovanje, je dejal mag. Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor. »Potrošnikom poskušamo na razumljiv način razložiti, zakaj je potresno zavarovanje pomembno.« Zgolj ozaveščanje po navedbah Čibeja ne bo dovolj, potrebni bodo še drugi ukrepi, tudi v okviru delovne skupine, ki je bila na pobudo Agencije za zavarovalni nadzor ustanovljena za zmanjšanje zavarovalne vrzeli na področju zavarovanja pred naravnimi nesrečami. V skupini delujejo tudi predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za naravne vire in Slovenskega zavarovalnega združenja.

»Ko se zgodi nesreča, zavarovalničarji nismo veseli, je pa to del našega posla in se moramo odzvati. Treba je delati na preventivi in ozaveščanju, zakaj je zavarovanje pomembno. Imidž, da zavarovalnice samo jemljemo in nič ne dajemo, je neupravičen, saj ko se zgodi škodni dogodek, zavarovalnice opravimo svoje delo,«  je dejal Marko Jazbec, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava.