Predstavitev ugotovitev raziskave finančne pismenosti med odraslimi v Sloveniji

Dobra tretjina Slovencev denar hrani doma

Ljubljana, 4. junij – Slovensko zavarovalno združenje je v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon na današnji novinarski konferenci predstavilo rezultate raziskave finančne pismenosti med odraslimi v Sloveniji. Raziskava med drugim ugotavlja, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi. Slovensko zavarovalno združenje sicer že vrsto let izvaja aktivnosti za dvig finančne pismenosti v Sloveniji, sedaj pa se je z namenom sistematičnega izvajanja aktivnosti odločil za izvedbo raziskave.

Finančna pismenost je eno izmed ključnih znanj, ki vsakemu posamezniku pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev. Za zavarovalnice, kot ene izmed pomembnejših finančnih institucij, je zato pomembno, da so zavarovanci usposobljeni za sklepanje kompleksnih zavarovalniških produktov.

Raziskava finančne pismenosti med Slovenci v starosti med 18 in 75 leti je bila izvedena v marcu 2019 na vzorcu 1.019 ljudi. Po podatkih raziskave je indeks finančne pismenosti med Slovenci znaša 14,5 na lestvici od 0 do 21. Rezultati analize kažejo tudi, da so starejši precej bolj kritični do svojega finančnega znanja, kot mlajši anketiranci. V starostni skupini med 55 in 65 leti zgolj 6 % vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko, poleg tega pa jih zgolj 12 % prebira drobni tisk ob sklepanju finančnih oziroma zavarovalniških produktov. Toda raziskava kaže, da so ravno starejši, v starostni skupini med 65 in 75 leti, najbolj finančno pismeni, kljub temu je zanimivo, da svojega znanja ne ocenjujejo kot nadpovprečnega. Na drugi strani starostna skupina med 25 in 34 leti dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje.

Tudi vprašanja, ki so se osredotočala na finančno načrtovanje so postregla z zanimivimi rezultati. Pregled nad stroški in prihodki ima 86 % vprašanih, največ v starostni skupini 65 – 75 let, kjer je takšnih kar 91 %. Na drugi strani je delež vprašanih, ki si redno zapisuje vse stroške precej nižji, takšnih je zgolj 38 %. Zelo zanimivi so tudi rezultati glede načinov varčevanja. Dobra tretjina (33 %) vprašanih denar hrani doma, ta delež je največji v starostni skupini 18 – 24 let, kjer kar 68 % vprašanih hrani denar doma. V sklade, delnice in depozite največ (21 %) vprašanih vlaga v starostni skupini med 55 in 64 leti.

 

Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja je ob tem povedala: »Kljub temu, da v evropskem merilu finančna pismenost v Sloveniji ni izjemno nizka, se zavzemamo, za sistematično izvajanje finančne pismenosti v Sloveniji. Trenutno se namreč s tem področjem ukvarjajo številne organizacije in javne institucije, njihovo delo pa ni povsem usklajeno. Z izvedbo te raziskave želimo spodbuditi debato o nadaljnjem razvoju Nacionalnega programa finančne pismenosti Potreben je tudi razmislek o tem, da se izobraževanje o finančni pismenosti, sistemsko uvede v šolske programe.«

 

Zanel Batagelj, partner v družbi Valicon, ki je izvedel raziskavo je med drugim povedal: »Finančna pismenost v Sloveniji je relativno visoka v primerjavi z državami G20. Kljub temu, je prostora za rast in izboljšanje finančne pismenosti še precej. Veliko lahko naredimo predvsem na izobraževanje, pri čemer je zanimivo izpostaviti predvsem starostno skupino med 25 in 35 leti, ki ima relativno slabo znanje s področja finančne pismenosti, pri čemer je potrebno upoštevati, da ta skupina ni več vključena v izobraževalni sistem, zaradi česar bo potrebno najti alternativne načine za dvig finančne pismenosti med to starostno skupino.«

 

Finančna pismenost odraslih v Sloveniji