Dražje premije zaradi goljufij so skrita cena, ki jo plačujemo vsi

Ne gre le za goljufanje zavarovalnic, temveč za neposredno krajo iz žepov vseh zavarovancev. Zaradi prevar slovenski zavarovalni trg vsako leto izgubi do 200 milijonov evrov.

Bled, 21. november 2024 – Slovensko zavarovalno združenje je danes na Bledu začelo dvodnevno mednarodno konferenco o zavarovalniških prevarah, ki združuje vodilne strokovnjake s področja zavarovalništva, pravosodja, policije in podatkovne analitike. Razprave o najnovejših trendih in primerih so poudarile, kako tudi navidezno nepomembne goljufije dolgoročno obremenjujejo poštene potrošnike.

Po podatkih FBI-ja zavarovalniške goljufije dosegajo zastrašujoče razsežnosti. V svetovnem zavarovalnem sektorju, ki letno obrne več kot bilijon dolarjev premij, goljufi vsako leto povzročijo za več kot 40 milijard dolarjev škode. Tudi slovenski zavarovalni trg se sooča s podobnimi izzivi. Čeprav je zavarovalništvo steber naše finančne varnosti, njegova velikost privablja vse več goljufov, čigar dejanja na koncu plačamo vsi – povprečna ameriška družina letno odšteje kar 400 do 700 dolarjev več za zavarovanje. Številka v evropi ni bistveno drugačna.

“Zakaj goljufi to počnejo? Zato, ker lahko,” je v uvodnem nagovoru poudarila mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Priložnostne goljufije, ki jih mnogi vidijo kot “neškodljive”, imajo v resnici sistemske posledice. “Priložnost dela tatu, a škodo nosimo vsi,” je opozorila Krumbergerjeva.

Slovenski zavarovalni trg zaradi goljufij letno izgubi med 100 in 200 milijonov evrov, zadnje čase je pa na večini trgov možno opaziti povečano število odkritih prevar. Čeprav prevaranti spretno izkoriščajo tehnologijo za zakrivanje svojih sledi, zavarovalnice ne zaostajajo. Slovensko zavarovalno združenje je razvilo sistem za odkrivanje prevar FRODO, katerega uporablja šest največjih zavarovalnic – Triglav, Sava, Generali, Allianz, Merkur in Grawe. Sistem, ki temelji na umetni inteligenci in je bil na konferenci GoDigital izbran za najboljši projekt 2023, je v tem času potrdil skoraj 1.800 prevar.

Avtomobilska zavarovanja so magnet za goljufe
“Zavarovalniške prevare so stare kot zavarovalništvo samo, spreminjajo se le pristopi goljufov,” pojasnjuje Klemen Radetič iz Zavarovalnice Triglav, ki predseduje odboru za preprečevanje zavarovalniških zlorab pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Po njegovih besedah odkrijejo skoraj tretjino prevar pri avtomobilskih zavarovanjih, katerim sledijo premoženjska, domska in zavarovanja v povezavi s telesnimi poškodbami. “Pri prevarah ni imuna prav nobena zavarovalna vrsta.”

Kot primer uspešnega sodelovanja med zavarovalnicami in policijo navaja nedavni primer iz decembra 2023. “Po prijavi škode iz avtomobilskega kaska so policisti v poročilu zabeležili sumljive okoliščine – potniki na kraju nesreče so bili vinjeni, nesreča pa je bila prijavljena šele uro po dogodku.” Te ugotovitve so zavarovalnici omogočile forenzično preiskavo vozila, zaradi česar je zavarovanka na koncu odstopila od zahtevka. “V tem primeru kazenskega pregona ni bilo, saj je bilo oškodovanje zavarovalnice pravočasno preprečeno.”

Medtem ko slovenski prevaranti običajno uporabljajo bolj tradicionalne metode, pa o domišljiji goljufov priča nedavni primer iz Kalifornije, kjer so prevaranti v medvedjem kostumu “napadli” Rolls-Royce in druge luksuzne avtomobile ter od zavarovalnic izsilili več kot 140.000 dolarjev odškodnine, preden so preiskovalci odkrili, da je šlo za človeka v kostumu, ki je notranjost avtomobilov poškodoval s kuhinjskim nožem.

Visoka cena majhnih prevar
“Gospodarski kriminal in goljufije v Združenem kraljestvu naraščajo. Samo v preteklem letu smo zabeležili 8-odstotno povečanje prijavljenih prevar,” opozarja Thomas Hill iz londonske policije, kjer vodi oddelek za pregon zavarovalniških goljufij. Po njegovih besedah se soočajo z resnim družbenim izzivom – razširjenim prepričanjem, da so zavarovalniške goljufije sprejemljive in za storilce predstavljajo nizko tveganje.

Razsežnost problema je alarmantna. V obdobju 2023/24 so pri Action Fraud, britanskem nacionalnem centru za prijavljanje goljufij in kibernetskega kriminala, zabeležili za 1.9 milijarde funtov prijavljenih izgub. V istem obdobju je vrednost 84.470 nepoštenih zavarovalniških zahtevkov dosegla 1.1 milijarde funtov.

“Naš oddelek se ne bori le proti organiziranemu kriminalu, ampak tudi proti priložnostnim goljufom.” Njegov kolega Simon Klust navaja primer goljufa Garyja Whippsa, ki je med letoma 2018 in 2020 prirejal zavarovalne pogodbe za 26 strank – zabaviščne parke ter podjetja, ki so oddajala napihljiva igrala in podobno opremo. “S spreminjanjem zneskov v pogodbah je od strank pobiral višje premije, zavarovalnici plačeval dejanske zneske, razliko v višini 46.125 funtov pa pospravil v svoj žep.”

Whipps je marca 2024 na sodišču priznal krivdo in bil junija obsojen na dve leti zapora. “Čeprav je kazenska obsodba zaključena, pa postopek za povrnitev škode oškodovancem še poteka.” Namreč, takšni postopki vračanja protipravno pridobljenega premoženja potekajo ločeno od kazenskih obsodb, pri čemer mora goljuf sam poplačati vso povzročeno škodo.

Prav zaradi kompleksnosti dokazovanja in dolgotrajnosti postopkov je preventiva ključnega pomena. “Premije zaradi prevar plačujemo vsi,” opozarja Jernej Veberič iz Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav, zato je učinkovito odkrivanje goljufij v interesu celotne skupnosti. “Od zavarovalnic se pričakuje in zahteva, da ravnajo s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.” Pri tem pa morajo zavarovalnice tudi v primerih zamolčanih ali prikritih okoliščin same dokazati prevaro, kar je posebej zahtevno, če želijo od pogodbe odstopiti takoj.

Čeprav za priložnostne goljufe zakon predvideva zaporno kazen od enega do desetih let, problem ni v višini zagroženih kazni, temveč v učinkovitosti celotnega kazenskopravnega sistema.

V nadaljevanju prvega dne konference je Sonja Kolar je predstavila usmeritve in izkušnje iz prakse pri odkrivanju notranjih prevar. Marcus Lindeman, ki se ukvarja z usposabljanjem novinarjev in preiskovalcev o Googlu in OSINT-u, je predstavil možnosti pridobivanja podatkov z raziskovanjem javno dostopnih podatkov. Boris Peršak pa je predstavil IT sistem in podatkovno analitiko za odkrivanje sumov prevar ter aplikacijo SZZ imenovano FRODO.

Na okrogli mizi so udeleženci razpravljaji o možnostih boljšega sodelovanja v boju proti zavarovalniškim prevaram tako med zavarovalnicami kot tudi z izvedenci posameznih strok, policijo in sodstvom.

Drugi dan konference je bil namenjen predstavitvi praktičnih primerov odkrivanja prevar in primerov dobre prakse sodelovanja. Predstavitvi zakonodaje, ki velja glede obravnavanja zavarovalniških prevar v državah na področju Balkana, je sledila predstavitev multidisciplinarnih pristopov in kompleksnosti dokazovanja zavarovalniških goljufij v izvensodnih in sodnih postopkih, predsavitev prevar pri transpornih zavarovanjih, diagnostičnih orodij, ki jih zavarovalnice uporabljajo pri odkrivanju prevar pri avtomobilskih zavarovanjih. V nadaljevanju pa so bili predstavljeni primeri prevar pri zavarovanju plovil, pri premoženjskih zavarovanjih, nezgodnih in turističnih zavarovanjih ter pri odgovornostnih in življenjskih zavarovanjih.