Spreminjanje pogleda na prihodnost

Pritiski na pokojnine se bodo nadaljevali

Pokojninsko vprašanje še zdaleč ni rešeno

Umetna inteligenca: zaveznik zavarovalnic, s katerim je treba ravnati odgovorno

Portorož – V Grand Hotelu Bernardin so se danes zaključili 31. Dnevi zavarovalništva v Sloveniji, ki so letos potekale pod sloganom »Spreminjanje pogleda«. Govorci so razpravljali o pravkar sprejeti pokojninski reformi in o prednostih ter tveganjih uvajanja umetne inteligence – torej temah, ki so za našo prihodnost zelo relevantne. Pogovor o pokojninski reformi se je navezoval predvsem na to, kako ljudi bolj spodbujati k varčevanju v drugem in tretjem stebru. Ugotovitev je bila, da bodo spremembe v prihodnosti potrebne, a bodo počasne. Hitreje pa se dogajajo spremembe v umetni inteligenci, bomo pa za njeno upravljanje potrebovali nove spretnosti.

Zadnji dan konference se je začel s vprašanjem, ali je pravkar sprejeta pokojninska reforma zamujena priložnost. Sogovorniki so izpostavili pomen zavedanja prebivalstva o pomembnosti pokojninskega varčevanje, predvsem v Sloveniji, kjer varčevanje v drugem stebru ni obvezno. Igor Feketija z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izpostavil, da imamo potencial za zapolnitev drugega stebra, saj so trenutno vloge prebivalcev na bančnih računih zelo visoke. Poudaril je, da ni privrženec obveznega varčevanja v drugi steber, temveč da zagovarja prostovoljni sistem, ki naj bo močno vzpodbujen, tudi davčno.

Varčevanje v drugem stebru je obvezno na Hrvaškem. Dijana Bojčeta iz hrvaškega Združenja družb za upravljanje pokojninskih skladov in pokojninskih zavarovalnic UMFO je povedala, da se je pokojninska reforma na Hrvaškem zgodila v dveh korakih. Država je v letu 2002 vzpostavila drugi in tretji steber. Investicije hrvaških pokojninskih skladov so pod nadzorom hrvaškega finančnega regulatorja HANFA. Vse, ki varčujejo, lahko vidijo, v kakšne naložbe investira sklad, v katerem varčujejo. Danes ima povprečen varčevalec na Hrvaškem, ki varčuje od leta 2002, na računu 26.000 evrov.

Potrebovali bomo odločnejšo reformo

Matej Golob Matzele, predsednik uprave Modre zavarovalnice d. d. je ocenil, da je pravkar sprejeta reforma realen odraz tega, kar je trenutno mogoče izpogajati s socialnimi partnerji. Ocenjuje, da verjetno kot družba nismo dovolj pripravljeni, da bi šli v bolj radikalne spremembe. Dodatno k temu pripomore dejstvo, da imamo trenutno dobre gospodarske razmere in nizko brezposelnost. Če bo pa prišlo do poslabšanje gospodarske situacije, bodo tudi težave hitreje vidne.

Tudi mag. Andrej Plos, predsednik uprave Save pokojninske družbe d. d., se je strinjal, da se bo za bolj radikalne spremembe moralo nekaj zgoditi. Izpostavil je, da so pokojnine nizke in zato v prihodnje pričakuje večje pritiske v prizadevanjih za višje pokojnine. Tudi zato ocenuje, da bomo v neki točki prisiljeni v bolj radikalno reformo, je pa zdaj čas da začnemo o tem razmišljati.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da bomo morali varčevanje v drugem in tretjem stebru v prihodnje še bolj spodbujati.

“Gledati bi morali v vesolje”

Na zaključnem panelu je razprava tekla o umetni inteligenci ter prednostih in tveganjih, ki jih ta prinaša. Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo nas je izzval z mislijo, da v Evropi gledamo v napačno smer, gledati bi morali vesolje. Razvoj na področju avtomobilov se namreč dogaja v vesolju, s sateliti in prenosom podatkov. O upravljanju tveganj v umetni inteligenci je spregovoril dr. Paul Larsen, znanstvenik, ki se ukvarja z upravljanjem podatkov. Podal je tezo, da umetna inteligence ne prinaša samo prednosti, ampak tudi tveganja, ki so drugačna od tveganj, na katera smo bili navajeni doslej. Zato moramo tudi najti nove načine upravljanja s temi tveganji, kar pa zahteva nove spretnosti, za katera se moramo izobraževati.

Poziv k odgovorni rabi umetne inteligence

Pogovoru, ki ga je vodila dr. Mojca Piškurič iz slovenske podružnice podjetja Coface, sta se pridružila Niko Erker iz Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in Gregor Kovačič iz Zavarovalnice Triglav d. d. Razprava je tekla o uporabnosti orodij umetne inteligence. Erker je model zaznave potenciala tveganj za zavarovalnice, ki so ga na osnovi umetne inteligence razvili na AZN. Brglez je izpostavil, da je potrebno orodja umetne inteligence uporabljati odgovorno, saj se na podatke, ki jih dobimo, ne moremo zanesti. Kovačič je dejal, da se moramo zavedati, da je umetna inteligenca danes še vedno zelo okorna. K temu je dr. Mojca Piškurič dodala, da umetna inteligenca trenutno deluje bolj afirmacijsko in ne spodbuja k širšemu razmišljanju. Vloga zavarovalnic je tudi, da spremljajo umetno inteligenco, saj ta prinaša spremembe, ki preobražajo tudi zavarovalniško dejavnost, je podčrtal dr. Kovačič.

Sogovorniki so se strinjali, da je orodja umetne inteligence potrebno uporabljati, saj je to del razvoja, a sta pri uporabi potrebna odgovornost in dosledno upravljanje s tveganji.