Slovar zavarovalnih izrazov

[Vir: Razlaga zavarovalniških izrazov, zbral in uredil Primož Močivnik, Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z., 2010.]

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž KRATICE

A

ABANDON – Oblika premoženjskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica ob zavarovalnem primeru prevzame ostanke poškodovane stvari, zavarovancu pa izplača polno vrednost le-te. Tovrstno zavarovanje je pogosto mogoče zaslediti pri zavarovanju ladij in tudi ostalih prevoznih sredstev.

ADHEZIJSKI NAČIN (SKLEPANJA POGODBE) – Način, skladno s katerim se pogodbe sklepajo po vnaprej določeni in pripravljeni vsebini in pogojih, ki jih pripravi ena od strank, druga pa jih lahko samo sprejme ali zavrne, ne more pa jih spreminjati. Ob tem je predvsem pomembno, da so ti pogoji sestavni del sklenjene pogodbe. Ta način predstavlja tipični način sklepanja zavarovalne pogodbe, kjer obliko in določila pogodbe vnaprej pripravi zavarovalnica.

ADMINISTRATIVNI STROŠKI (GAMA STROŠKI) ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ – Pri življenjskih zavarovanjih skupina stroškov, ki nastajajo zavarovalnici med trajanjem zavarovanja. Tipični stroški iz te skupine so na primer stroški korespondence, spreminjanja pogodb, pripisovanja dobičkov zavarovalcem, pozavarovanja, stroški reševanja in izplačevanja škod, priprave poročil, stroški zaposlenih v administraciji.

AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR – Pravna oseba, ki je po Zakonu o zavarovalništvu zadolžena za izvajanje nadzora nad delovanjem zavarovalnic, zavarovalnozastopniških družb, zavarovalnoposredniških družb, nad zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki. Agencija je pristojna tudi za nadzor nad pravnimi osebami, povezanimi z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem zavarovalnic, in za dodaten nadzor nad zavarovalnico v zavarovalniški skupini ter zavarovalnim in mešanim zavarovalnim holdingom.

AGENT (ZAVAROVALNI) – Glej zavarovalni zastopnik.

AKTIVNI POZAVAROVALNI POSEL – Dejavnost pozavarovalnice, da od drugih zavarovalnic in pozavarovalnic prevzema nase tisti del rizika, ki presega njihove samopridržaje. Glej tudi cesija in retrocesija.

AKTIVNO POZAVAROVANJE – Sklenjen aktivni pozavarovalni posel.

AKTUAR – Zavarovalno-tehnični strokovnjak, ki s pomočjo aktuarske matematike ocenjuje, vrednoti in nadzira tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena zaradi sklepanja zavarovanj. V okviru tega na primer organizira, izvaja in nadzira sestavljanje zavarovalno-tehničnih podlag, vključno z izračunom zavarovalnih premij, ocenjuje potrebno oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, napoveduje prihodnje denarne tokove ipd.

AKTUARSKA MATEMATIKA – Znanstvena disciplina, ki v zavarovalništvu s pomočjo verjetnostnega računa, statistike, finančne matematike, stohastičnih modelov in drugih orodij vrednoti vrednost prevzetih rizikov ter tako določa ceno zavarovanj, višino potrebnih zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice.

AKTUARSKI KODEKS – Zbirka strokovnih poklicnih načel, ki naj bi jih aktuar pri svojem delu spoštoval.

AKTUARSKI KONTROLNI CIKLUS – Popis ciklično povezanih aktivnosti, v katerih sodeluje aktuar pri nadzoru in upravljanju s poslovnimi tveganji.

AKTUARSKO POROČILO – Poročilo pooblaščenega aktuarja, ki ga slednji pripravi ob zaključku poslovnega leta in v njem razkrije (najmanj) s podzakonskim aktom predpisane informacije o poslovanju zavarovalnice (oziroma pozavarovalnice). Med najpomembnejšimi so na primer višina vseh oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij, način njihovega oblikovanja, višina kritnega premoženja in kritnih skladov.

ALEATORNA POGODBA – Vrsta pogodbe, po kateri obveznosti niso vnaprej znane, ampak so odvisne od številnih tveganih dejavnikov. Po vsebini spadajo zavarovalne pogodbe med aleatorne pogodbe.

ALFA DODATEK, ALFA STROŠEK – Glej strošek pridobivanja zavarovanj.

ALL RISKSZavarovanje pred vsemi nevarnostmi. Gre za način sklenitve zavarovanja, kjer je predmet zavarovanja zavarovan pred vsemi nevarnostmi, ki niso eksplicitno navedene kot izključitve obveznosti zavarovalnice.

Drugi možni način je naštetje nevarnosti, ki jih zavarovanje krije (glej named perils).

AMORITZACIJA – Postopek zmanjševanja ekonomske vrednosti (materialnih in nematerialnih) sredstev zaradi uporabe, obrabe in zastarelosti. Z računovodskega vidika pa je zmanjševanje vrednosti sredstva zaradi časovnega razporejanja stroškov naložbe v času predvidene uporabe. Amortizacija je za zavarovanje pomembna, saj z njo ugotavljamo vrednost zavarovanega predmeta pri premoženjskih zavarovanjih.

ANEKS – Listina o spremembah k (zavarovalni) pogodbi.

ANORMALNI RIZIKO – Glej povečani riziko.

ANTISELEKCIJA – Imenovana tudi predpogodbeni oportunizem. O antiselekciji govorimo, kadar zavarovanec namerno zamolči pomembna dejstva, ki bi vplivala na odločitev zavarovalnice o pogojih za sprejem rizika v zavarovanje.

S pojmom antiselekcija razumemo tudi dejstvo, da v zavarovanje raje vstopajo zavarovanci, ki ocenjujejo, da so bolj izpostavljeni nevarnostim, kot pa zavarovanci, ki ocenjujejo, da nevarnostim niso izpostavljeni. Zaradi tega bo v primerih, ko imajo zavarovanci možnost izbirati, zavarovanje izbral bolj izpostavljeni del populacije, prevzeto tveganje takega zavarovanega portfelja pa bo večje od (pričakovanega) povprečnega celotne populacije.

ANTIDATIRANJE – Vnos oziroma deklariranje datuma začetka zavarovanja oziroma datuma sklenitve zavarovanja na zavarovalni polici pred dejanskim datumom resnične sklenitve zavarovanja. Tovrstno dejanje je nepravilno, saj lahko povzroči prijavo škodnih zahtevkov, ki so se zgodili še pred dejansko sklenitvijo zavarovanja.

ARBITRAŽA – Ena izmed oblik zunajsodnega reševanja vsebinskih sporov, tudi zavarovalnih in odškodninskih sporov. Bistvo arbitraže je, da je spor na podlagi sporazuma strank zaupan tretji osebi, praviloma arbitražnemu forumu. Poleg tega ima odločitev arbitraže praviloma učinek pravnomočne sodbe.

ASIGNACIJA (NAKAZILO) – Z asignacijo pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu to izpolnitev sprejme.

ASISTENČNI PRIMERZavarovalni primer pri zavarovanju pomoči. Posebnost tovrstnih zavarovalnih primerov je, da zavarovalnica upravičencu ne povrne škode v denarnem znesku, ampak mu nudi pomoč, asistenco, v naravi.

ASISTENČNO ZAVAROVANJE – Glej zavarovanje pomoči.

AVTOMOBILSKA ODGOVORNOST – Glej zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

B

BANKASSURANCE – Glej bančno zavarovalništvo.

BANČNO ZAVAROVALNIŠTVO – Sodelovanje bank in zavarovalnic pri trženju njunih storitev. Najpogostejša oblika tovrstnega sodelovanja je, da banka na svojih bančnih okencih svojim strankam nudi možnost sklenitve zavarovanja oziroma da v neko svojo storitev vključi tudi zavarovanje komitenta. V Sloveniji sme banka v procesu prodaje zavarovanj sodelovati izključno kot zavarovalni posrednik in ne kot zavarovalni zastopnik.

BENEFICIARUpravičenec pri pogodbah v korist tretjega. Pri zavarovalnih pogodbah pogodbe v korist tretjega praviloma zasledimo pri življenjskih zavarovanjih.

BETA STROŠEK – Glej stroški vplačil.

BILANCA STANJA – Temeljni računovodski izkaz, v katerem je predstavljeno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v določenem trenutku.

BIRO ZELENE KARTE – Organ, ki je v Sloveniji organiziran v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Opravlja posle, predvidene z mednarodnimi sporazumi o zavarovanju uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti. Prvenstvena naloga vseh nacionalnih birojev zelene karte je zašita oškodovanca v prometnih nesrečah, ki jih povzročijo vozila s tujo registrsko tablico.

BONUS-MALUS– Vnaprej določeni sistem znižanja (bonus) ali zvišanja (malus) osnovne premije zavarovalcu glede na izplačane odškodnine ali zavarovalnine v določenem preteklem časovnem obdobju.

BORDERO – Popis oziroma izkaz vseh rizikov, ki jih zavarovalnica preda v pozavarovanje, in vseh škod na teh rizikih. Za popis rizikov se pogosto uporablja izraz bordero premij. Ta vsebuje pomembne podatke o vsakem posamičnem pozavarovanem riziku. Bordero škod pa vsebuje pomembne podatke o vsaki posamezni škodi, ki je nastala na pozavarovanem riziku.

BROKER – Glej posrednik.

BROKERAŽA – Tudi posredniška provizija, provizija za posredovanje. Plačilo posredniku za opravljeno storitev posredovanja.

BRUTO METODA (ZA OBLIKOVANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ) – Metoda za oblikovanje matematičnih rezervacij, ki pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalnice upošteva vse obveznosti iz zavarovalne pogodbe in vse stroške zavarovalnice, pri vrednotenju obveznosti zavarovalca pa s pogodbo dogovorjeno bruto premijo.

BRUTO PREMIJA – Glej kosmata premija.

C

CAPTIVE – Glej lastna zavarovalnica.

CAT XL POZAVAROVANJENeproporcionalni način pozavarovanja, namenjen zaščiti zavarovalnice pred obsežnimi nesrečami ali katastrofami (catastrophic event). Za te je značilno, da povzročijo zelo veliko manjših škod, ki pa skupaj predstavljajo zelo veliko obveznost zavarovalnice. Pri tovrstnem zavarovanju je posebnost definicija nastalega škodnega dogodka, saj se pod en škodni dogodek štejejo vse naravne nesreče, ki se zgodijo v dogovorjenem časovnem intervalu (najpogosteje je to 72 ur).

CEDENT – Pogodbena stranka pozavarovalne pogodbe, ki del svojih prevzetih rizikov predaja v pozavarovanje. Praviloma je to zavarovalnica. Če namreč svoje prevzete rizike v pozavarovanje predaja pozavarovalnica, tovrstnemu poslu rečemo retrocesija, pozavarovalnici, ki predaja rizike, pa retrocedent. Druga stranka, ki torej prevzema rizike v pozavarovanje, se imenuje cesionar (če prevzema rizik od zavarovalnice) oziroma retrocesionar (če prevzema riziko od pozavarovalnice).

CELOSTNI PREDRAČUN PODJETJA – Končni izid predračunavanja, ki je potem, ko ga sprejme ustrezen vodstveni organ podjetja, obravnavan kot izid odločevalske ravni v podjetju. Sestoji izpredračuna poslovanja infinančnega predračuna.

CENILNI STROŠKI (V ZAVAROVALNICI) – Zunanji in notranji stroški, ki jih ima zavarovalnica pri ocenjevanju upravičenosti in zneskov zahtevkov za zavarovalne oziroma škodne primere, skupaj s sodnimi stroški in stroški izvedencev.

CERTIFIKAT O SKLENJENEM ZAVAROVANJU – Dokument, ki je v rabi predvsem v mednarodnem poslovanju, ko je treba včasih ob sklenjeni zavarovalni polici pokazati tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju. Certifikat se izdaja tudi v primerih, ko zaradi tehničnih preprek polica ne more biti izdana (npr. zavarovalna pogodba o odprtem pokritju).

CESIJA – Odstop terjatve (na primer do zavarovalne premije), kjer prejšnji upnik (cedent) prenese terjatev do svojega dolžnika (cesusa) novemu upniku (cesionarju), v praksi največkrat z namenom, da s tem zapre svoj dolg do novega upnika.

CESIONAR – Pogodbena stranka pozavarovalne pogodbe, ki prevzema rizike v pozavarovanje od cedenta.

COVER NOTE – Dokument, ki ga izda zavarovalni posrednik (ali pozavarovalni posrednik) na podlagi podatkov iz slipa. Z njim obvesti zavarovanca (pri posredovanju sozavarovanja in pozavarovanja pa zavarovalnico) o sklenjenem zavarovanju (oziroma sozavarovanju, pozavarovanju), pogojih tega zavarovanja (sozavarovanja, pozavarovanja) ter deležih posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic.
 
Po vsebini je identičen slipu in je namenjen pisni potrditvi pogojev iz slipa ter potrditvi kritja navedenega rizika.

Č

ČAKALNA DOBA – Pri življenjskih zavarovanjih gre za obdobje po sklenitvi zavarovalne pogodbe, v katerem zavarovalnica ne prevzame polnega zavarovalnega kritja, temveč to praviloma linearno narašča od nič (na začetku čakalne dobe) do polnega kritja (ob koncu čakalne dobe). Čakalna doba je eden od možnih ukrepov pri prevzemu nadstandardnih rizikov.
Pri ostalih vrstah zavarovanja je podoben ukrep karenca.

ČISTA DOBIČKONOSNOSTDobičkonosnost, kjer v prikazu (izračunu) upoštevamo čisti dobiček.

ČISTA DOBIČKOVNOSTDobičkovnost, merjena s čistim dobičkom.

ČISTA DONOSNOSTDonosnost, kjer v prikazu upoštevamo čisti donos.

ČISTA PREMIJAKosmata premija, zmanjšana za delež pozavarovanja. Pri življenjskih zavarovanjih pojem praviloma nastopa kot sinonim za tehnično premijo.

ČISTA PREMOŽENJSKA ŠKODA – Škoda, ki je nastala brez poškodovanja ali uničenja stvari oziroma brez poškodovanja ali smrti osebe. Nastane kot posledica (ne)izvajanja nekega pravnega dejanja. Praviloma je tovrstna škoda pri zavarovanjih izključena in jo je treba posebej dogovoriti. Po drugi strani pa predstavlja prav ta škoda glavno kritje pri nekaterih posebnih oblikah zavarovanj odgovornosti, predvsem pri zavarovanjih profesionalne odgovornosti.

ČISTA SEDANJA VREDNOST NALOŽBE – Razlika med razobrestenimi prejemki v zvezi s posamezno naložbo in izdatki v zvezi z njo, vključno z začetnimi izdatki naložbe.

ČISTA ZAVAROVALNA PREMIJA – Razlika med kosmato zavarovalno premijo in obračunano pozavarovalno premijo; vključena je med prihodke v izkazu poslovnega izida.

ČISTE ŠKODEKosmate škode, zmanjšane za delež pozavarovanja.

ČISTI KOLIČNIK – Razmerje, ki v izračunu upošteva čiste škode in čiste premije.

ČISTI DOBIČEKDobiček, zmanjšan za davke, ki se nanašajo nanj.

ČISTI DONOS Donos, zmanjšan za davke, ki se nanašajo nanj.

ČISTI REZULTAT – Razlika, ki v izračunu upošteva čiste premije in čiste škode.

D

DEJATEV ZAVAROVALNICE – Glej zavarovalnina, pri zavarovanjih odgovornosti odškodnina.

DEJANSKA VREDNOST – Nova vrednost stvari (npr. objekta ali opreme), zmanjšana zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (glej tudi amortizacija).

DEJANSKE ŠKODE – Znesek škod, ki bremenijo posamezno obračunsko obdobje. Vključene so vse izplačane škode v obračunskem obdobju skupaj s spremembo škodnih rezervacij v obračunskem obdobju.

DEKLARATIVNO OBVEZNO ZAVAROVANJEObvezno zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje z zavarovalno pogodbo na podlagi predpisa o obveznem zavarovanju, kakor hitro nastane s tem predpisom vnaprej določeno gospodarsko in pravno dejstvo. Oseba, ki jo tovrstno dejstvo obvezuje skleniti zavarovalno pogodbo, se je dolžna obrniti na zavarovalnico in ji sporočiti to nastalo dejstvo, nato pa z njo skleniti zavarovalno pogodbo; je pogodbeno zavarovanje, saj zavarovalno razmerje nastane z zavarovalno pogodbo. Najbolj znano zavarovanje tovrstnega tipa je zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Glej tudi konstitutivno obvezno zavarovanje.

DELODAJALČEVA ODGOVORNOST – Civilna odgovornost delodajalca do delavca oziroma za delovne nesreče ter tudi odgovornost delodajalca za škode, ki jih njegov delavec stori tretjim osebam pri opravljanju dela.

DIREKTNO ZASTOPANJE – Zastopanje, pri katerem zastopnik na podlagi pooblastila deluje v imenu in za račun pooblastitelja. V zavarovalništvu, na primer, zavarovalni zastopniki direktno zastopajo zavarovalnico.

DISKONTIRANJE – Postopek izračuna sedanje vrednosti glavnice, ki ima dospetje v natančno določeni časovni točki v prihodnosti. Je inverzna funkcija obrestovanja, saj je sedanja vrednost glavnice ravno enaka znesku, ki ga moramo imeti na voljo danes, da bo le-ta skupaj z natečenimi obrestmi do določene časovne točke enak glavnici.

DISPERZIJA RIZIKA – Glej razpršitev tveganja.

DISPOZITIVNI PREDPISI – Predpisi, ki določajo možne rešitve v pravnih razmerjih strank, ki pa jih stranke lahko izberejo ali pa tudi ne. Največkrat so ta pravila predvidena za tiste primere, ki jih stranke niso posebej uredile s svojo voljo.

DIVERZIFIKACIJA – Splošno, razširitev v različnih smereh. V zavarovalništvu uporabljamo pojem najpogosteje v povezavi s sprejemom rizikov in investiranjem sredstev. Diverzifikacija rizika tako pomeni, da se zavarovalnica ukvarja s čim več različnimi vrstami zavarovanj, katerih riziki so med seboj neodvisni. Tako zavarovalnica zniža svojo morebitno izpostavljenost do samo ene vrste rizika. Diverzifikacija naložb pa pomeni, da zavarovalnica svoja sredstva razdeli v različne vrste naložb, s čimer zmanjša tveganje donosa portfelja naložb.

DOBIČEK – Razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, pri čemer med odhodki ni obračunanega davka iz dobička.

DOBIČKONOSNOST – Značilnost ekonomske kategorije, da prinaša dobiček, in se razlikuje od dobičkovnosti. Meri se s stopnjo ustvarjenega dobička na vložek. V praksi zato pojem enačimo s samo stopnjo, ki dobičkonosnost predstavi.

DOBIČKOVNOST – Značilnost ekonomske kategorije, da vsebuje dobiček, in se meri z dobičkom.

DODATEK ZA PREVENTIVO (IN REPRESIJO) – Del funkcionalne premije premoženjskih zavarovanj, ki ga zavarovalnica nameni za preventivne dejavnosti za zmanjšanje tveganja v prihodnje (glej preventiva in represija).

DODATNA STAROSTNA POKOJNINA – Dodatna starostna pokojnina je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravica iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo zavarovanec pridobi po preteku 12 mesecev od vključitve v to zavarovanje (izjema so javni uslužbenci), če je star vsaj 58 let in če je pridobil pravico do pokojnine v obveznem pokojninskem zavarovanju. Za pridobitev dodatne starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

DODATNE NEVARNOSTI – Tiste nevarnosti, ki jih je pri določeni vrsti zavarovanja mogoče dodatno zavarovati z doplačilom premije.

DODATNI KAPITAL – Zakonsko opredeljena kategorija dela kapitala zavarovalnice.

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – Dodatno pokojninsko zavarovanje praviloma deluje (za razliko od sprotnega financiranja) na kapitalski osnovi, kar pomeni, da se sredstva članov pokojninskih načrtov zbirajo na njihovih osebnih računih in so vložena v različne naložbe, da bi se povečala njihova vrednost. Iz zbranih sredstev na osebnih računih se zavarovancem po upokojitvi izplačujejo dodatne pokojnine. Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem obstaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (namenjeno vsem, ki so vključeni v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja) in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (za ozko skupino z zakonom opredeljenih poklicev).

DODATNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, temveč je lahko sklenjeno le kot dodatek nekemu (natančno določenemu) drugemu zavarovanju.

DOKAPITALIZACIJA – Povečanje (lastniškega) kapitala v gospodarski družbi.

DOLG REP, DOLGOREPOSTRep reševanja, ki je izrazito dolg. V praksi pogosto srečujemo kar angleški izraz »long tail«. Dolg rep je značilen predvsem za zavarovanja iz zavarovalne podskupine zavarovanj odgovornosti.

DOLGOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOST – Sposobnost podjetja, da lahko na dolgi rok poravna vse svoje obveznosti, kar pomeni, da je stanje sredstev večje od stanja dolgov.

DOLGOROČNO ZAVAROVANJE – Je zavarovanje, ki je sklenjeno za dobo, daljšo od enega leta. Lahko je sklenjeno za vnaprej dogovorjeno dobo (večletno zavarovanje) ali pa njegovo trajanje ni dogovorjeno. V tem primeru je dogovorjen samo začetek zavarovanja, konec pa je odvisen od volje strank (trajno ali permanentno zavarovanje). Tipična dolgoročna zavarovanja so na primer življenjska zavarovanja, požarno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje.

DONOS – 1. V denarni merski enoti izražen uspeh kakšne pridobitne dejavnosti v opazovanem obdobju, v katero so vložena kakšna sredstva; pri podjetjih se najpogosteje izraža kot dobiček, lahko pa tudi kot dividende, obresti, najemnina, itd.
2. V poslovnih financah razlika med prejemki in izdatki v zvezi z naložbo, ponavadi poenostavljeno izražena z obrestmi in čistim dobičkom.

DONOSNOST – Lastnost oziroma značilnost nečesa, da prinaša donos, ki se najpogosteje izraža oziroma predstavlja z razmerjem med doseženim donosom in naložbo (stopnjo donosa). Zato v praksi pojem donosnost običajno enačimo z razmerjem oziroma odstotkom, s katerim merimo donosnost.
Uveljavljene kratice angleških izrazov za označevanje donosnosti so ROR (rate of return), ROA (return on assets), ROI (return of investment) in ROE (return on equity). Glej tudi seznam kratic.

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – Prostovoljna oblika zdravstvenega zavarovanja, ki krije razliko ali del razlike med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški zdravstvenih storitev, ki so določeni v okviru obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja.

DOŽIVETJE (PRI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH)Zavarovana nevarnost zavarovančevega preživetja zavarovalnega obdobja. Nevarnost je uresničena, če je zavarovanec po koncu zavarovalnega obdobja še živ.

DRUGA ŠKODNA ZAVAROVANJA – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (09), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo kasko in kargo zavarovanja), ki nastanejo zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (na primer tatvine), razen vzrokov, ki so zajeti med zavarovanja požara in drugih elementarnih nesreč.

DRUŽBA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE – Družba za vzajemno zavarovanje oziroma vzajemna zavarovalnica je najstarejša in posebna pravnoorganizacijska oblika za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je na področju Evrope še zdaj precej razširjena. Njeno delovanje je podobno načelom zadružništva, saj so njeni člani zavarovanci sami, njihov poglavitni namen pa ni toliko pridobivanje dobička, ampak izboljševanje zavarovalnih storitev oziroma zaščite.

DVOJNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje istega objekta ali iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot presega zavarovalno vrednost zavarovane stvari.

E

EKVIVALENCA – Povrnitev škode v denarju za tisto, kar je izgubljeno oziroma uničeno. Denarni znesek je določen v višini vrednosti izgubljene stvari oziroma v višini zmanjšanja vrednosti poškodovane stvari.

ENKRATNA PREMIJA – Skrajšan izraz za enkratno plačilo premije kot način izpolnitve obveznosti zavarovalca, pri katerem zavarovalec, za razliko od večkratne premije, obveznost za celotno zavarovalno obdobje vplača že ob sklenitvi zavarovanja. Pojem je v uporabi predvsem pri dolgoročnih zavarovanjih, saj poudarja, da je kljub dolgoročnosti zavarovalne pogodbe obveznost zavarovalca v celoti plačana ob sklenitvi.

ENOSTAVNI ŠKODNI KOLIČNIK – Razmerje med obračunanimi škodami in zaračunano premijo.

ENOSTAVNI ŠKODNU REZULTAT – Razlika med zaračunano premijo in obračunanimi škodami.

ENOTA IZPOSTAVLJENOSTI – Merska enota, s katero izmerimo število enakovrstnih rizikov, ki so zavarovani v nekem časovnem intervalu.

EKSCEDENTNO POZAVAROVANJE – Glej vsotnopresežkovno pozavarovanje.

ETAŽNA LASTNINA – Lastnina stanovanjskega in pomožnih prostorov v večstanovanjskem objektu (bloku ali hiši) s pripadajočim deležem na skupnih prostorih in delih objekta.

F

FAKTORJI RAZVOJA – V trikotniških metodah za izračun škodnih rezervacij količniki razmerij vrednosti med sosednjima celicama iste vrstice tabele.

FAKULTATIVNO POZAVAROVANJEPozavarovanje posameznega rizika ali dela rizika brez predhodne obveznosti cedenta (retrocedenta), da bo riziko predal (cediral) v pozavarovanje, in brez obveznosti pozavarovalnice (cesionarja, retrocesionarja), da bo riziko sprejel. Na podlagi podatkov, ki jih o riziku dostavi cedent, se pozavarovalnica odloči, pod katerimi pogoji, če sploh, bo zavarovanje prevzela v pozavarovalno kritje.

FLOTANTNO ZAVAROVANJE ZALOG – Način zavarovanja, ki omogoča zavarovalno kritje vsakokratnih zalog blaga na dan nastanka zavarovalnega primera po cenah, ki jih zavarovanec vodi v knjigovodskih evidencah.

FRANŠIZA – Soudeležba zavarovanca v povračilu škode.

FUNKCIONALNA PREMIJA – Del kosmate premije, ki zagotavlja sredstva za uresničevanje osnovne funkcije zavarovanja. Sestavljena je iz tehnične premije in režijskega dodatka.

G

GAMA STROŠEK – Glej administrativni strošek.

GOLJUFIJA – Glej zavarovalniška goljufija.

GOSPODARSKA NEVARNOST – Možnost gospodarske škode na posameznih nevarnostnih objektih in njeno uresničevanje v množici nevarnostnih objektov; je možnost, verjetnost, negotovost in slučajnost neugodnega in protigospodarskega zmanjšanja ali nezvečanja individualnega premoženja s prizadetjem posameznega nevarnostnega objekta ali prizadetjem zaradi njega ter uresničevanje tega v množici nevarnostnih objektov.

GOSPODARSKA ŠKODA – Vsako neugodno, protigospodarno, slučajno prizadetje gospodarske moči kakšne gospodarske enote, tj. zmanjšanje ali nezvečanje premoženja.

GOSPODARSKA VARNOST– Nasprotje gospodarske nevarnosti, s katero se dopolnjuje; z zavarovalnega zornega kota gotovost, da bo njej komplementarna gospodarska nevarnost odpravljena z zavarovanjem njene gospodarske posledice, tj. gotovost, da bo z njenim uresničenjem nastala gospodarska škoda nadomeščena z zavarovanjem.

GOSPODARSKI PREDMETI KOT NEVARNOSTNI OBJEKTI – Razmeroma redki predmeti z gospodarskimi lastnostmi, ki omogočajo gospodarske učinke, zlasti če z njimi izvajamo kakšno gospodarsko dejavnost; lahko so fizični nevarnostni objekt, tj. dobrine, ali nefizični nevarnostni objekt, tj. varnost, pri čemer obstajajo vezani nevarnostni objekti in nevezani nevarnostni objekti.

GRADBENA FAZA – Faza dokončnosti gradbenega objekta (3. gradbena faza = zgrajen objekt s streho in strešno kritino ter kleparskimi deli; 4. gradbena faza = zgrajen objekt s predelnimi stenami, z grobo izdelanimi stopnišči, vgrajenim stavbnim pohištvom, tj. z okni in vrati, z izvedeno streho in strešno kritino ter kleparskimi deli).

GRADBENA VREDNOST – Vrednost novega objekta, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme.

H

HARMONIZACIJA – Proces usklajevanja zakonodaje posameznega področja v članicah EU. Rezultat tovrstnega usklajevanja je zakonodaja, ki ima podoben učinek, ni pa nujno, da so zakoni povsem identični.

HAVARIJA – Škode, ki jih utrpi plovilo med trajanjem ene plovbe. Ločimo dve vrsti havarije, in sicer generalno ter posamično. Generalna havarija vključuje vse škode, ki nastanejo kot posledica reševanja ladje in tovora pred skupno nevarnostjo, zato v tej škodi enakomerno sodelujejo vsi udeleženci/lastniki plovbe. Posamična havarija predstavlja posamično škodo na ladji oziroma tovoru, v njej pa sodeluje le lastnik poškodovanega objekta.

HETEROGENOST RIZIKA – Razpršenost prevzetih zavarovanj glede na predmet zavarovanja, kraj zavarovanja ali zavarovane nevarnosti. Nasprotje je homogenost rizika.

HOMOGENOST RIZIKA – Istovrstnost prevzetih rizikov (zavarovanj), ki imajo toliko skupnih značilnosti, da je verjetnost nastanka škodnega dogodka znotraj prevzetih rizikov enaka.

I

INCOTERMS – Standardne trgovinske klavzule, ki se najpogosteje uporabljajo v mednarodnih prodajnih pogodbah in opredeljujejo pravice in obveznosti kupcev ter prodajalcev predvsem z vidika prehoda tveganja za naključno uničenje stvari ter časa in kraja izpolnitve pogodbenih obveznosti.

INDEKS – Relativno število, ki izraža razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, ki se razlikujeta le po času ali kakšnem stvarnem znaku. Običajno tovrstni količnik pomnožimo s 100, s čimer dobimo odstotni indeks, kar je običajna oblika predstavitve indeksov.

INDEKSACIJA – Povezovanje oziroma usklajevanje pogodbenega zneska (pri zavarovanjih npr. zavarovalne vsote) z gibanjem enega od indeksov cen ali stroškov.

INDIREKTNO ZASTOPANJE – Način zastopanja, pri katerem zastopnik na podlagi pooblastila sklepa posle v svojem imenu in na račun pooblastitelja. V zavarovalništvu lahko tovrstna zastopanja zavarovancev zasledimo pri upravnikih večstanovanjskih zgradb, pri leasingih ipd.

INDIVIDUALNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, ki neposredno varuje gospodarsko enoto oziroma posameznika in skuša zadovoljiti njuno potrebo po gospodarski varnosti, zavarovati ju je mogoče po zanju specifičnih potrebah in željah; glede na uporabljene metode poimenovano tudi poslovno ali komercialno zavarovanje; nasprotje kolektivnega zavarovanja.

INKASO STROŠEK – Glej stroški vplačil.

INTEGRALNA FRANŠIZA – Znesek, do katerega zavarovanec nosi škodo sam. Če pa škoda preseže ta znesek, zavarovalnica povrne škodo v celoti.

INVALIDNINANadomestilo oziroma zavarovalnina, ki je posledica invalidnosti zavarovanca.

INVALIDNOST – Izguba pridobitne zmožnosti (za katerokoli organizirano delo) in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu zaradi telesne ali duševne okvare.
INVALIDSKA RENTA – Invalidnina, ki se izplačuje v obliki rente.

IZJAVA O NALOŽBENI POLITIKI (POKOJNINSKIH ZAVAROVANJ) – V zvezi z obvladovanjem naložb mora vsak izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeti t. i. izjavo o naložbeni politiki in jo predložiti svoji nadzorni instituciji. Izjava o naložbeni politiki vsebuje največje dopustne izpostavljenosti po posameznih vrstah naložb, razporeditev naložb, določitev posameznih vrst tveganj, opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj, predvideno izpostavljenost zavarovancev posameznim vrstam tveganj ter druge predpisane vsebine.

IZKAZ DENARNIH TOKOV – Temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje vplive na spremembe stanja denarnih sredstev v opredeljenem obdobju in je lahko sestavljen po neposredni metodi, ki izkazuje prejemke in izdatke denarnih sredstev, ali po posredni metodi (po starem imenovan tudi izkaz finančnih tokov), ki izkazuje pritoke in odtoke.

IZKAZ GIBANJA KAPITALA – Temeljni računovodski izkaz, ki predstavlja vsa povečanja in zmanjšanja lastniškega kapitala, povezana z razmerji med lastniki pri poslovanju, ločeno po njegovih posameznih sestavinah.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA – Temeljni računovodski izkaz, ki predstavlja prihodke in odhodke v opredeljenem obdobju ter poslovni izid.

IZKAZ STANJA – Glej bilanca stanja.

IZKLJUČENA NEVARNOSTNevarnost, ki je zavarovalnica ne sprejema v zavarovanje in je kot taka v zavarovalni pogodbi izrecno izključena iz zavarovalnega kritja. Zavarovalnica v primeru nastanka škodnega dogodka zaradi tovrstne nevarnosti nima obveznosti za poplačilo škode. Glej tudi nezavarovaljiva nevarnost.

IZKLJUČITVE – Določila v zavarovalnih pogojih (ali v zakonu), s katerimi je opredeljeno, kdaj posamezni škodni dogodek ni krit z zavarovanjem in torej zavarovalnica kljub nastanku škodnega dogodka nima obveznosti povračila škode. Najpogosteje so izključitve opredeljene z naštetimi izključenimi nevarnostmi ali z izključenimi vzroki nastanka določene (sicer krite) nevarnosti.

IZPODBOJNOST – Možnost razveljavitve posameznega posla, sklepa ali odločitve.

IZRAVNALNE REZERVACIJEZavarovalno-tehnične rezervacije, ki se oblikujejo za potrebe izravnave nihanj v škodnih dogajanjih v daljšem časovnem obdobju.

IZRAVNANJE GOSPODARSKIH NEVARNOSTI – Izenačevanje gospodarske nevarnosti za vse nevarnostne objekte v nevarnostni skupini z izkoriščanjem zakona velikega števila, s čimer je gospodarska nevarnost na splošno izenačena tudi za vse nevarnostne subjekte, ki jim nevarnostni objekti pripadajo; s porazdeljevanjem škode poteka v času in prostoru; sredstvo zavarovanja ter hkrati pomembno področje nalog zavarovanja.

IZRAVNAVA RIZIKA – Prenos dela prevzetega rizika v sozavarovanje (horizontalna izravnava) ali pozavarovanje (vertikalna izravnava) z namenom obvladovanja prevzetih tveganj. Je osnovno orodje zavarovalnice, ki ji omogoča, da sprejema v zavarovanja tudi tveganja, ki so tako visoka, da bi ogrozila obstoj zavarovalnice, če bi jih v celoti prevzela nase.

IZVEDENEC – Strokovnjak za posamezno področje, ki v primeru nesoglasij ali spora med pogodbenima stranema poda svoje mnenje o vprašanju, ki je predmet izvedenstva.

J

JAMSTVO – Obveznost, ki jo po zavarovalni pogodbi prevzema zavarovalnica. Ločimo formalno in materialno jamstvo. Formalno jamstvo se nanaša na veljavnost same zavarovalne pogodbe, vsebinsko jamstvo pa tudi na učinkovanje zavarovanja. Dober primer razlikovanja med formalnim in vsebinskim jamstvom predstavlja karenca.

JAVNI INTERES – Javni interes je interes večine državljanov, ki je v skladu s pravili družbenopolitičnega sistema zapisan v predpisih posamezne države.

JEDRSKI POOLZavarovalni pool, ustanovljen za potrebe opravljanja zavarovalnih poslov, povezanih z jedrskimi nevarnostmi.

K

KAPACITETA – Sposobnost sprejemanja rizikov v zavarovanje oziroma pozavarovanje. Meri se z zneskom prevzetih zavarovalnih vsot posameznih istovrstnih rizikov.

KAPITALIZACIJA Znižanje zavarovalnih vsot pri življenjskem zavarovanju z varčevalno funkcijo, ki se izvede po prenehanju plačevanja premije. Višina zavarovalnih vsot je poleg standardnih kriterijev za določitev premije (spol, starost zavarovanca) odvisna predvsem od števila vplačanih premij in preostale dobe trajanja zavarovanja.

KAPITALSKA USTREZNOST Zakonska (pa tudi poslovnomoralna obveznost lastnikov kapitala) obveznost zavarovalnice, da mora imeti v vsakem trenutku več kapitala, kot ga zakon zahteva glede na obseg in vrsto poslov (ter z njimi povezanimi tveganji), s katerimi se zavarovalnica ukvarja.

KARENCA Obdobje, ko se nastop zavarovalnega kritja po veljavno sklenjeni zavarovalni pogodbi odloži za določen čas, predvsem zaradi izključitve možnosti, da zavarovalni primer ne bi nastajal že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. V praksi karenco zasledimo pri zavarovanju živali, nezgodi ipd.

KARGO ZAVAROVANJE Zavarovanje blaga med prevozom.

KASKO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, kjer je predmet zavarovanja vozilo in ki krije škodo na vozilu ali izgubo le-tega. Vozilo je lahko kopensko ali tirno, plovilo ali zrakoplov. Glede na predmet zavarovanja tudi Zakon o zavarovalništvu deli kasko zavarovanja na štiri zavarovalne vrste, pri čemer samega pojma kasko ne uporablja.

KATASTROFA – Nenadna in velika nesreča ali pojav, katere posledica je velika posamična škoda ali ogromno manjših škod.

KAVCIJSKO ZAVAROVANJE – Po Zakonu o zavarovalništvu je kavcijsko zavarovanje (zavarovalna vrsta 15) zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov. Po vsebini je podoben bančni garanciji.

KAZALEC – Informacija, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj, lahko je posamezen podatek ali kazalnik.

KAZALNIK Relativno število, dobljeno s smiselno primerjavo dveh velikosti, ki omogoča oblikovati ustrezno sodbo. Med kazalniki razlikujemo indeks, koeficient in stopnjo udeležbe.

KLAVZULA – Stopnja zavarovalnih pogojev, ki zelo ozko ureja določeno zadevo v splošnih ali posebnih pogojih, včasih celo zgolj za posamezno individualno zavarovanje. Klavzule se vedno nanašajo na neke druge zavarovalne pogoje (zavarovanje po klavzulah je mogoče sklepati le kot dodatek k nekemu drugemu zavarovanju).

KNJIGOVODSKA LISTINA Formalna listina, ki potrjuje zapis o poslovnem dogodku in mora biti preverjena ter odobrena za prenos podatkov in evidentiranje v poslovne knjige.

KNJIGOVODSKA VREDNOST Vrednost sredstev in obveznosti do virov sredstev oziroma posamezne postavke, ki je izkazana v poslovnih knjigah in posledično v strnjeni obliki (na sintetičnih kontih) v računovodskih izkazih.

KODEKS POKLICNEGA VEDENJA Zbirka etičnih pravil, po katerih se morajo ravnati pripadniki posameznega poklica. Glej npr. aktuarski kodeks.

KOEFICIENT Relativno število, ki izraža razmerje med dvema raznovrstnima podatkoma.

KOGENTNI PREDPISI Prisilni predpisi, ki so jih stranke dolžne spoštovati, sicer praviloma sledi sankcija.

KOHORTA (POLIC) Izraz, ki originalno pomeni vojaško enoto v starorimski vojski. Preneseno predstavlja skupino zavarovalnih polic, ki ima enake glavne značilnosti, kot so obseg kritja, datum začetka trajanja zavarovanja itd.

KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE Način zavarovanja, kjer se z eno zavarovalno pogodbo zavaruje hkrati več oseb ali stvari različnih oseb. Kolektivna zavarovanja običajno sklepajo določene organizacije za svoje člane, na primer zadruge, društva ali podobno. Pomembno je, da so pripadniki skupine zavarovani posredno, po kolektivnih standardih, veljavnih za celotno skupino; če želijo biti zavarovani po lastnih standardih, se morajo dopolnilno zavarovati z ustreznim individualnim zavarovanjem.

KOLIČNIK PODZAVAROVANJA Razmerje med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo zavarovanega predmeta, ki je manjši od 1 (sicer govorimo o nadzavarovanju).

KOMBINIRANI MERODAJNI ŠKODNI KOLIČNIK Razširitev merodajnega škodnega količnika, ki v izračunu upošteva še stroške zavarovalnice.

KOMBINIRANI MERODAJNI ŠKODNI REZULTAT Razširitev merodajnega škodnega rezultata, ki v izračunu upošteva še stroške zavarovalnice.

KONSTITUTIVNO OBVEZNO ZAVAROVANJE Obvezno zavarovanje, pri katerem – za razliko od deklarativnega obveznega zavarovanja – nastane zavarovalno razmerje samodejno na podlagi predpisa o obveznem zavarovanju, kakor hitro nastane s tem predpisom vnaprej določeno gospodarsko in pravno dejstvo. Tipično tovrstno zavarovanje je nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu, kjer potnik z nakupom vozovnice avtomatsko vstopi v zavarovalno razmerje.

KOMERCIALNI POPUST – Popust, ki je s strani zavarovalnice odobren na osnovi komercialnega interesa. Gre za vse popuste, ki niso strogo tehnični popusti oziroma ki niso že vključeni v zavarovalne pogoje (bonus-malus sistem). Komercialni interes na primer opravičuje število različnih sklenjenih zavarovanj, ki za zavarovalnico pomeni boljšo razpršitev tveganja, ali dober zavarovanec z malo škodnimi dogodki, kjer ima zavarovalnica komercialni interes, da ga zadrži ali na novo pridobi.

KOMPOZITNA ZAVAROVALNICA – Zavarovalnica, ki je registrirana za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini premoženjskih in skupini življenjskih zavarovanj. Uporabljata se tudi izraza splošna zavarovalnica in univerzalna zavarovalnica.

KONTRAHIRNA DOLŽNOST Obvezna dolžnost sklenitve pogodbe.

KONTROLING Sodobna različica oblikovanja informacij za notranje potrebe v organizaciji, zlasti za potrebe poslovodstva; v tem pomenu je (lahko) nadgradnja poslovodnega računovodstva.

KORESPONDENČNI DOGOVOR – Dogovor, ki ga podpišeta zavarovalnici iz različnih držav, pri čemer ena zavarovalnica pooblasti drugo za obdelavo vseh škodnih dogodkov, ki so nastali v državi druge zavarovalnice, v njem pa so udeleženi zavarovanci prve zavarovalnice.

KOSMATA PREMIJA Cena, ki jo zavarovalnica zaračuna zavarovalcu za zavarovalno kritje in predstavlja prihodek zavarovalnice.

KRATKOROČNO ZAVAROVANJE Zavarovanje, za katero zavarovalnica prevzame obveznost za zavarovalne primere, nastale v dogovorjenem času, ki je enak ali krajši od enega leta (npr. od enega dne do več mesecev). Tipična kratkoročna zavarovanja so na primer zavarovanja prireditev, zavarovanja posevkov in plodov ipd.

KREDITNO TVEGANJE – Tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju (zavarovalnice) zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, katerim so izpostavljene zavarovalnice in pozavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja razpona ali koncentracij tržnega tveganja.

KREDITNO ZAVAROVANJE – Kreditno zavarovanje je po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (14), ki vsebuje zavarovanja, ki krijejo naslednje nevarnosti:

  • nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali drugih dogodkov (ravnanja ali dejstev),
  • izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji na tujih in domačih trgih,
  • kredite z obročnim odplačevanjem,
  • hipotekarne in lombardne kredite,
  • kmetijske kredite in
  • druge kredite in posojila.

KRITJE – Glej jamstvo.

KRITNI SKLAD Kritni sklad je kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice iz tistih zavarovalnih vrst, za katere je treba oblikovati matematične rezervacije.

KRITNO PREMOŽENJE Premoženje zavarovalnice, namenjeno kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj, ki jih sklepa zavarovalnica, in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja zavarovalnica ter v zvezi s katerimi je zavarovalnica dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.

KUMUL RIZIKA – 1. Kopičenje rizikov, pri čemer lahko zaradi enega škodnega dogodka za zavarovalnico nastopi več škod po različnih vrstah zavarovanj. Požar v neki tovarni tako lahko povzroči škodo na samem objektu, opremi, zalogah, poškoduje delavce tovarne, onesnaži okolje itd.
2. Koncentracija večjega števila zavarovanih predmetov (predmetov zavarovanj) na relativno majhni geografski površini. Medsebojna povezanost in bližina predmetov je tako velika, da lahko škodni dogodek na enem od predmetov povzroči škodo tudi na drugih predmetih. V praksi ga lahko najlaže predstavimo z zavarovanjem kompleksa za rafinerijo nafte ali z zavarovanjem velike stisnjene stanovanjske soseske, kjer požar v eni od enot lahko povzroči požar na vseh sosednjih.

KVOTACIJA – S strani zavarovalnice (ali pozavarovalnice) predloženi cena in pogoji, pod katerimi je zavarovalnica (oziroma pozavarovalnica) pripravljena sprejeti ponujeni riziko.

KVOTNO POZAVAROVANJE (QUOTA SHARE) Najosnovnejša oblika proporcionalnega pozavarovanja, pri katerem se v pozavarovanje prenese enak odstotek vsakega rizika v portfelju, ne glede na višino zavarovalne vsote.

KVOTNO-VSOTNOPRESEŽKOVNO POZAVAROVANJE Proporcionalno zavarovanje, kjer je cedentov delež v celotnem riziku (samopridržaj) dogovorjen v odstotku in maksimalnem znesku.

L

LASTNA ZAVAROVALNICA Zavarovalnica, katere lastnik je velika pravna oseba ali skupina, s ciljem, da zavarovalnica prevzame zgolj rizike lastnikov zavarovalnice (in z njimi povezanih oseb). Včasih tovrstna zavarovalnica svoje poslovanje razširi še na kupce in druge poslovne partnerje svojega lastnika oziroma lastnikov.

LASTNI DELEŽ Tisti del prevzetega rizika, ki ga lahko v primeru velike delne ali totalne škode zavarovalnica krije samostojno iz lastnih sredstev.

LEKAŽA – Nevarnost izteka tekočine, kjer je predmet zavarovanja tekočina sama, lahko pa tudi škoda, ki jo ta tekočina povzroči na drugem premoženju, če je to posebej dogovorjeno.

LETALSKO ZAVAROVANJE – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (05), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav. Glej tudi kasko zavarovanje.

LETNI AGREGAT ODŠKODNIN Limit kritja v zavarovalni pogodbi, s katerim je omejen skupni znesek izplačanih odškodnin v enem zavarovalnem letu.

LIKVIDACIJA ŠKODE – Izvršitev osnovne obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, če so izpolnjeni pogoji za nastanek obveznosti. Sestavljena je iz ugotavljanja nastanka škode, vzroka škode, vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo, višine škode, višine zavarovalnine oziroma odškodnine, pravice zavarovanca do izplačila škode in morebitne regresne pravice. Likvidacija se zaključi z izplačilom zavarovalnine ali odškodnine ali z odklonitvijo izplačila.

LIKVIDATOR ŠKODE – Oseba, ki je v zavarovalnici zadolžena za likvidacijo škode.

LIKVIDNOSTNO TVEGANJETveganje, da zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo unovčiti naložb in drugih sredstev, da bi poravnale svoje finančne obveznosti, ko te zapadejo.

LIMIT (POZAVAROVALNE) POGODBE Predstavlja največji znesek obveznosti pozavarovalnice pri izplačilu morebitne škode.

LIST ZAČASNEGA KRITJA Dokument, ki ima značaj potrdila o sklenjeni zavarovalni pogodbi ter velja do izdaje zavarovalne police.

LlOYD’s Združenje prevzemnikov rizikov (članov Lloyda) s sedežem v Londonu, ki kot tako ni zavarovalnica. Kot najstarejša oblika trgovanja s prenosom rizika je zadržala svoj način delovanja, ki se v precejšnji meri razlikuje od delovanja zavarovalnic. Do leta 1994 so bili člani združenja lahko samo bogati posamezniki, ki so za prevzeti riziko jamčili neomejeno s svojim celotnim premoženjem, od leta 1994 pa so člani lahko tudi pravne osebe, za katere pa neomejenost jamčevanja ne velja.
Vsak član združenja prevzame del rizika izključno v svojem imenu in za svoj račun, za njihove morebitne obveznosti združenje kot tako ne jamči. Člani se združujejo v tako imenovane sindikate, ki so ustanovljeni za posamezno koledarsko leto, kar pomeni, da sodelujejo pri prevzemih rizikov, z njimi povezanih obveznostih in dobičkih v posameznem koledarskem letu.

M

MALOMARNOST Ravnanje osebe v nasprotju s skrbnostjo, ki se od nje v danem primeru pričakuje. Presoja malomarnosti se pri odškodninski odgovornosti vrši po abstraktnem merilu oziroma vzorcu. Pri veliki malomarnosti gre za skrajno neskrbnost, pri navadni malomarnosti pa za opustitev tiste skrbnosti, ki je skrbna oseba običajno ne opusti.

MATEMATIČNA REZERVACIJA Zavarovalno-tehnična rezervacija, ki se oblikuje v višini sedanje vrednosti vseh ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice, zmanjšane za sedanjo vrednost vseh ocenjenih prihodnjih obveznosti zavarovalca. Oblikuje se zgolj za zavarovalne pogodbe dolgoročnih zavarovanj (daljših od enega leta), pri katerih izračun premije temelji na verjetnostnih tabelah.

MEDIACIJA Ena izmed oblik zunajsodnega reševanja vsebinskih sporov, katere glavni namen ni v odločanju, katera od strank v sporu ima prav, ampak v poskusu sprave. Če do sprave pride, se dogovor običajno zapiše v obliki zunajsodne poravnave.

MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.

MERODAJNI ŠKODNI KOLIČNIK Škodni količnik, ki v izračunu upošteva poleg obračunanih škod in zaračunane premije še vse spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij.

MREODAJNI ŠKODNI REZULTAT Škodni rezultat, ki v izračunu upošteva poleg obračunanih škod in zaračunane premije še vse spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij.

MEŠANO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE – Življenjsko zavarovanje, ki vsebuje kritje za riziko smrti in riziko doživetja.

METODA DVANAJSTIN Metoda iz skupine metode ulomkov za izračun rezervacije za prenosno premijo. Temelji na predpostavki, da vsa zavarovanja, sklenjena v posameznem mesecu, začnejo veljati ob koncu meseca sklenitve (oziroma lahko tudi vsa na začetku meseca).

METODA ŠTIRIINDVAJSETIN Metoda iz skupine metode ulomkov za izračun rezervacije za prenosno premijo. Temelji na predpostavki, da vsa zavarovanja, sklenjena v posameznem mesecu, začnejo veljati na sredini meseca sklenitve.

METODA ULOMKOV Skupina metod za izračun rezervacije za prenosne premije, pri katerih se izračun ne izvede za vsako polico posebej, ampak police, sklenjene v posameznem obdobju, združimo v enotno skupino in se obnašamo, kot da je datum začetka zavarovanja (in datum poteka) za vse police v skupini enak. Izračun izvedemo enotno, za celo skupino skupaj.

METODE PALCA (RULE OF THUMBS) Enostavne metode za oceno ustrezne višine samopridržaja zavarovalnice.

MINIMALNI KAPITAL Zakonsko predpisana meja potrebnega kapitala zavarovalnice, ki je izračunana glede na obseg poslov zavarovalnice.

MNENJE POOBLAŠČENEGA AKTUARJA Dokument, ki ga ob zaključku poslovnega leta izda pooblaščeni aktuar zavarovalnice. V njem se izreče o ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, kritnega premoženja in kritnih skladov ter o kapitalski ustreznosti zavarovalnice. Priloga mnenja je tudi aktuarsko poročilo.

MORALNI HAZARD – Imenovan popogodbeni oportunizem. Nastane, kadar zavarovanec, zavedajoč se, da je sklenil zavarovanje, opusti preventivna dejanja, s katerimi bi zmanjšal verjetnost nastanka škode oziroma njeno višino, če bi do škode prišlo.

MORBIDITETA – Pogostost obolevanja (celotne ali posameznega segmenta) populacije za določeno boleznijo. Morbiditeto modeliramo s pomočjo verjetnostnih tabel, ki so po obliki enake tablicam smrtnosti.

MORTALITETA – Pogostnost smrti v populaciji. Mortaliteto modeliramo s tablicami smrtnosti.

N

NAČELO DONOSNOSTI (NALOŽB) – Naložbeno načelo, da se denar naloži v tisto vrsto naložb, ki v danih razmerah po izčrpanju vseh drugih boljših možnosti prinaša najboljši donos. Načelo donosnosti se uravnava glede na razmerje tveganja in donosa, praviloma je v nasprotju z načelom varnosti, ker je varnost ponavadi tem večja, čim manjša je donosnost in nasprotno.

NAČELO VARNOSTI (NALOŽB) – Naložbeno načelo, po katerem se zagotovi vrnitev naložbe; lahko se zagotovi vrnitev istega denarnega zneska, kot je bil naložen, ne glede na njegovo kupno moč ali vrnitev iste kupne moči, kot je bila naložena, ne glede na njen denarni znesek; teoretično je mogoče zagotoviti oboje.

NADSTANDARDNO (ZDRAVSTVENO) ZAVAROVANJE – Dodatno zavarovanje v okviru sheme zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji, ki zavarovancu krije stroške višjega obsega pravic oziroma višjega standarda pravic, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, ter stroške dodatnih pravic, ki sicer niso zajete v obveznem zavarovanju. V okviru dodatnih oziroma nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj so tako lahko na primer vključena kritja stroškov nadstandardne nastanitve pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, različni nadstandardni materiali ali pripomočki, kot so zobozdravstveni materiali in ortopedski pripomočki, zavarovanje zdravil itd.
Pojem »nadstandard« so zavarovalnice prenesle tudi na nekatere druge oblike zavarovanj, kjer pa pojem praviloma ne označuje nekega dodatnega zavarovanja, temveč je to tržna oznaka za paketno zavarovanje, ki zagotavlja »nadstandardni« obseg kritja.

NADOMESTILO – V ožjem (zavarovalnem) pomenu denarno izplačilo, ki (delno ali v celoti) nadomesti izpad rednih prejemkov osebe, ki je posledica nekih zunanjih vzrokov. Kot tako predstavlja nadomestilo temelj socialne politike (npr. nadomestilo za brezposelnost), srečujemo pa ga tudi pri komercialnih osebnih zavarovanjih (npr. nadomestilo za bolnišnični dan).
 
NADZAVAROVANJE – Zavarovalna vsota, ki je določena v zavarovalni pogodbi, je višja od zavarovalne vrednosti (zaradi načela prepovedi obogatitve se povrne le dejanska škoda).

NADZORNI SVET Organ upravljanja družbe, ki se ukvarja le s strateškim odločanjem na ravni nadziranja in ne tudi načrtovanja. S slednjim se ukvarja uprava družbe.

NAJVEČJA VERJETNA ŠKODA (PROBABLE MAXIMUM LOSS, PML) Predstavlja maksimalni znesek škode, ki lahko po oceni zavarovalnice nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Ponavadi je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v ekstremnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v slednjem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).

NAKLEP Zavestno in hoteno dejanje osebe, običajno usmerjeno v določeno škodljivo posledico. V zavarovalništvu praviloma posledic tovrstnih dejanj ni mogoče zavarovati oziroma so škode, ki so posledica tovrstnih dejanj, izključene iz zavarovalnega kritja.

NALOŽBENA NAČELA – Načela, po katerih je naložbena politika usmerjena k čim večji uspešnosti in učinkovitosti ob upoštevanju oziroma obvladovanju vseh naložbenih tveganj. Glej načelo varnosti, načelo plačilne sposobnosti, načelo donosnosti.

NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE – Življenjsko zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Obveznosti zavarovalnice so vezane na nek indeks ali enote premoženja vzajemnega sklada, ki ga določi zavarovalec. Glej tudi življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada.

NAMED PERILS – Taksativno naštete nevarnosti, ki so krite z zavarovalno pogodbo. Glej tudi all risk in zavarovane nevarnosti.

NATURALNA ŠKODA Gospodarska škoda, ki pomeni zmanjšanje ali nezvečanje naturalnega premoženja, oziroma izguba dobrin; lahko je vezana na vrsto individualnega premoženja, ki ga škoda zadane ali pa ne; razlikuje se od vrednostne škode.

NAVIDEZNA POGODBA Pogodba, s katero stranki prikrivata neko drugo pogodbo, največkrat z namenom izigravanja zakona.

NEGOTOV DOGODEK Tisti dogodek, ki ga ni mogoče zanesljivo in natančno predvideti ter mu je mogoče pripisati zgolj neko verjetnost nastanka.

NEPROPORCIONALNO POZAVAROVANJE Imenuje se tudi pozavarovanje presežka škod. Predstavlja skupino vseh tistih vrst pozavarovalnih pogodb, kjer je za razdelitev škode med pozavarovalnico in zavarovalnico pomembna višina škode. Za razliko od proporcionalnega pozavarovanja tako delež pozavarovalnice v škodi ni enak deležu pozavarovalnice v premiji. V to skupino sodijo na primer škodnopresežkovno pozavarovanje, cat xl pozavarovanje, pozavarovanje škodnega rezultata.

NETO METODA (ZA OBLIKOVANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ) Metoda, ki pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalnice upošteva zgolj obveznosti , ki izvirajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe, pri vrednotenju prihodnjih obveznosti zavarovalca pa neto premijo.

NETO PREMIJA – Glej čista premija.

NEVARNOST – 1. V zavarovalniškem izrazoslovju same razmere, okoliščine, dejanja, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega (npr. nevarnost požara, nevarnost toče …). Škodljivost je razlog, da obstaja potreba po varovanju oziroma zavarovanju. Da je nevarnost mogoče zavarovati, mora zanjo veljati, da je negotova, možna, dopustna in neodvisna od izključne volje zainteresiranih oseb.
2. V splošnem možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega.

NEVARNOSTNA PREMIJA Del premije, ki v povprečju zadošča za kritje vseh škod iz sprejetih rizikov.

NEVARNOSTNA SKUPINA Celotnost množice nevarnostnih objektov, povezanih zaradi izravnavanja gospodarske nevarnosti; potrebne lastnosti so skupnost škode, istovrstnost nevarnosti ter homogenost, neodvisnost in številnost nevarnostnih objektov.

NEVARNOSTNI OBJEKT – Objekt, ki je v gospodarski nevarnosti, v stanju, v katerem se lahko na njem ali zaradi njega uresniči gospodarska nevarnost v nevarnostnem dogodku in v gospodarski škodi, lahko je gospodarski predmet ali človek.

NEVARNOSTNI SUBJEKT – Gospodarska enota, ki ji nevarnostni objekt gospodarsko in pravno nekako pripada ali ji je celo enak ter je zaradi tega v gospodarski nevarnosti; če je nevarnostni objekt gospodarski predmet, potem na nek način pripada gospodarski enoti gospodarsko in pravno, kar ji omogoča nevarnostni objekt gospodarsko uveljavljati, s tem dosegati koristi in tudi nositi bremena, med drugimi zlasti tudi gospodarsko nevarnost; če je nevarnostni objekt človek, pa je nevarnostni objekt lahko hkrati tudi nevarnostni subjekt.

NEVEZANI NEVARNOSTNI OBJEKTI – Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekti, kjer dobrina in vrednost nista povezani v celoto; pri tem je nevezana dobrina dejansko dobrina brez vrednosti, na primer kakšen ljubiteljski predmet brez družbenega priznanja, nevezana vrednost pa samostojna vrednost brez dobrine, na primer vrednost kapitalskih deležev, vrednost avtorstva, patentov; nasprotje vezanih nevarnostnih objektov.

NEZAVAROVANJE – Ravnanje in položaj gospodarske enote, ki ničesar ne ukrene za odpravljanje morebitne gospodarske škode zaradi uresničevanja gospodarskih nevarnosti na njenih nevarnostnih objektih ali zaradi njih; gre za stanje popolne gospodarske nevarnosti; razlikuje se od zavarovanja pri zavarovalnici in samozavarovanja.

NEZAVAROVARLJIVA NEVARNOST (RIZIKO) – Nevarnost, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici in jo torej mora nositi vsak sam. Praviloma so to nevarnosti, ki jim ni mogoče določiti verjetnosti nastanka oziroma višine nastale škode, ali pa gre za nevarnosti oziroma dogodke, ki so neizbežni oziroma vnaprej pričakovani ali predvidljivi.

NEZGODA – Vsak nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje izključno od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, ki zahteva zdravniško pomoč, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.

NEZGODNO ZAVAROVANJE – Po Zakonu o zavarovalništvu je nezgodno zavarovanje zavarovalna vrsta (01), ki vsebuje zavarovanja (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj), ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krijejo:

  • izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov v enkratnem znesku,
  • obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,
  • kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah,
  • izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov.

NIČNOST OBVEZNOSTI Obveznost brez učinka. Praviloma govorimo o obveznostih, katerih namen nasprotuje predpisom ali javni morali.

NOTRANJE KONTROLIRANJE Kontroliranje, ki ga izvajajo organi ali osebe iste organizacije, kjer poteka. Obstaja v okviru odločevalnega sestava, informacijskega sestava ali izvajalnega sestava v organizaciji.

NOTRANJE REVIDIRANJE Je posebna oblika revidiranja (to je dajanje zagotovil in svetovanje), ki se v organizaciji izvaja zaradi njenih lastnih potreb. Najpogosteje gre za revidiranje poslovanja, ki lahko zajema postopke od spremljanja delovanja različnih kontrol in preverjanja podatkov do celovitega presojanja delovanja organizacije, tudi ravnanje s tveganjem in obvladovanje tveganja ter upravljanje tveganja. V zavarovalnicah ga izvajajo zaposleni notranji revizorji.

NOTRANJI REVIZOR – Oseba, ki opravlja posle notranjega revidiranja.

NOVA VREDNOST – Gradbena vrednost nove stvari (objekta ali nove zgradbe, pri opremi pa nabavna vrednost nove opreme).

O

OBLIGACIJA Zaveza, ki ustvarja razmerje med dvema strankama, med upnikom in dolžnikom. Dolžnik je tako zavezan opraviti določeno izpolnitev upniku, ki je do te izpolnitve upravičen. Izpolnitev pomeni lahko nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti.

OBNOVA ZAVAROVANJA – Postopek, s katerim obnovimo zavarovalno pogodbo, ki je prenehala veljati zaradi poteka trajanja, neplačevanja premije ali kakšnega drugega razloga. Pogodbe, ki nimajo dogovorjenega poteka, se lahko obnavljajo avtomatsko (glej permanentna zavarovanja).

OBRAČUNANA PREMIJA (OBRAČUNSKEGA OBDOBJA) – Vsota vseh premij, ki jih je zavarovalnica v obračunskem obdobju zaračunala zavarovalcem in v računovodskih izkazih evidentirala (knjižila) kot terjatve do zavarovalcev. Skupaj s spremembo rezervacij za prenosno premijo predstavljajo prihodke od premij v obračunskem obdobju.

OBRAČUNANE ŠKODE (OBRAČUNSKEGA OBDOBJA) – Vsota vseh likvidiranih škod (glej likvidacija škod) v obračunskem obdobju, ki jih je zavarovalnica v računovodskih izkazih evidentirala (knjižila) kot svojo dokončno obveznost do zavarovancev. Skupaj s spremembo škodnih rezervacij sestavljajo odhodke za škode v obračunskem obdobju.

OBRAČUNSKO OBDOBJE – Obdobje, za katerega se sestavljajo računovodski izkazi.

OBVEZNA ZAVAROVANJA V PROMETU (V SLOVENIJI) – Obvezna zavarovanja v prometu so:

  • zavarovanje potnikov v javnem prevozu proti posledicam nezgode;
  • zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO);
  • zavarovanje lastnika zračnega plovila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.

OBVEZNO ZAVAROVANJE Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje zaradi kakšnega predpisa, ki izključuje bodisi prosto odločitev zavarovalca ali celo njegovo odločitev samo, in sicer kakor hitro nastane neko predpisano gospodarsko in pravno dejstvo; je lahko deklarativno prisilno zavarovanje ali konstitutivno prisilno zavarovanje; razlikuje se od prostovoljnega zavarovanja.

OBVEZNO POZAVAROVANJE (TREATY) Način dogovora o pozavarovanju, pri katerem zavarovalnica in pozavarovalnica skleneta pozavarovalno pogodbo za določeno pozavarovalno obdobje vnaprej. Pogodba ureja vse bistvene elemente pozavarovalnega razmerja, potrebne za prevzem ali predajo rizika v pozavarovanje. Na splošno velja, da se s podpisom pogodbe pozavarovalnica obveže prevzeti v kritje portfelj, del portfelja ali posamezno zavarovanje po načelu »skupne delitve usode«, zavarovalnica pa se obveže vse relevantne zavarovalne pogodbe predati v pozavarovanje.

OBVEZNOST ZAVAROVALCA – Sestavina zavarovalnega razmerja, ki zagotavlja, da bo zavarovalec plačal zavarovalno premijo; če gre za enkratno premijo ali za prvo premijo od večkratne premije, je posledica neplačila premije odložitev jamčenja zavarovalnice, če gre za neplačilo druge oziroma kakšne naslednje od večkratnih premij, pa zavarovalnica vseeno jamči dalje, s tem da ima pravico do zakonskih sankcij zaradi neplačila premije, ki so bodisi v izterjavi zavarovalne premije, možnosti prenehanja zavarovalnega jamstva ali odpovedi zavarovalne pogodbe.

OBVEZNOST ZAVAROVALNICE Sestavina zavarovalnega razmerja, ki zagotavlja, da bo zavarovalnica plačala zavarovalnino oziroma odškodnino zaradi škode po škodnem dogodku.
 
OBVLADOVANJE TVEGANJ Odločujoče vplivanje, da do tveganja ne pride ali da se giblje v dopustnih okvirih in da se njegove posledice čimbolj zmanjšajo. Organizacijsko je lahko umeščeno kot posebna dejavnost oziroma funkcija, kar je primer v bankah in zavarovalnicah. Razlikuje se od ravnanja s tveganjem in upravljanja tveganja.

OCENA RIZIKA Postopek analiziranja, vrednotenja in odločanja o sprejemu ponujenega rizika v zavarovanje ali o odklonitvi le-tega.

ODBITNA FRANŠIZA – Pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila (soudeležba zavarovanca pri škodi). Lahko je določen v odstotku od zavarovalne vsote, odstotku od višine škode ali v fiksnem znesku.

ODGOVORNOSTNA ZAVAROVALNICA – Zavarovalnica, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti povzročitelj škode.

ODKLONITEV ZAVAROVANJA – Pravica zavarovalnice, da v zavarovanje ne sprejme ponujenega rizika.

ODKLONITEV IZPLAČILA ŠKODE – Zavrnitev zahtevka za povračilo škode, ki je posledica dejstva, da ni izpolnjen eden od v zavarovalni pogodbi navedenih nujnih pogojev za izplačilo.

ODKUP ZAVAROVANJA Prekinitev življenjskega zavarovanja, ki ima za posledico izplačilo vrednosti zavarovalne police (privarčevanih sredstev oziroma matematične rezervacije, znižanih za stroške zavarovalnice).

ODŠKODBENI NAČIN Način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.

ODŠKODNINA (pri zavarovanju odgovornosti) Denarni znesek, ki ga zavarovalnica izplača oškodovancu iz naslova zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode.

ODVISNI ZAVAROVALNI POSREDNIK Zavarovalni posrednik, ki deluje po principu odvisnega zavarovalnega posrednika. V to skupino uvrščamo predvsem banke, ki se ukvarjajo z bančnim zavarovalništvom.

ODVISNI ZAVAROVALNI Zastopnik Po Zakonu o zavarovalništvu oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja v imenu in za račun le ene zavarovalnice oziroma za več zavarovalnic le v primeru zavarovalnih produktov, ki si med seboj ne konkurirajo. Ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo. Tudi oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega zastopnika, ki deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnice za zavarovalne produkte, ki jih nudi, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.

ODPOVED ZAVAROVANJA Eden od načinov prekinitve zavarovalne pogodbe, pri katerem ena od pogodbenih strank enostransko odstopi od pogodbe. Možnost, postopek in učinke odpovedi zavarovalne pogodbe ureja Obligacijski zakonik.

OMEJENO JAMSTVO Možna oblika prevzetega jamstva, kjer zavarovalnica jamstvo omeji na primer zgolj za določene nevarnosti ali zgolj v določenem času ali pa je kombinacija obojega.

OPERATIVNO TVEGANJETveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

OPCIJSKA PRAVICA Pravica, da sme ena od strank pogodbe ob nastopu določenih okoliščin (pravnih dejstev) sama spreminjati obstoječo pravico ali obveznost.

OSEBNA ZAVAROVANJA Zavarovanja, pri katerih so predmet zavarovanja osebe oziroma njihove osebne dobrine, kot so življenje, zdravje, delovna sposobnost in podobno. Med osebna zavarovanja štejejo zavarovanja iz zavarovalne vrste nezgodnih zavarovanj (01), zavarovalne vrste zdravstvenih zavarovanj (02) in vse zavarovalne vrste iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj (19–24).

OSEBNI RAČUN ZAVAROVANCA (PO ZPIZ-1) – Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvedena evidenca vplačanih premij in čistih premij ter evidenca enot premoženja oziroma enot kritnega sklada pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. Evidenca premij mora biti ločena po plačniku.

OŠKODOVANEC (PRI ZAVAROVANJU ODGOVORNOSTI) Oseba, ki ima pravico od zavarovalnice zahtevati izplačilo odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode.

P

PAKETNO ZAVAROVANJE – Istočasno zavarovanje vsaj dveh različnih nevarnosti pri isti zavarovalnici, praviloma v okviru iste zavarovalne pogodbe.

PASIVNO POZAVAROVANJE – Prenos rizika zavarovalnice ali pozavarovalnice drugi zavarovalnici oziroma pozavarovalnici.

PERMANENTNO ZAVAROVANJE Zavarovanje, pri katerem trajanje zavarovanja časovno ni vnaprej opredeljeno. Vsaka stranka pa ima možnost odpovedati zavarovalno pogodbo z dnem dospelosti premije, če to drugi stranki sporoči v določenem roku, v Sloveniji je ta rok najkasneje tri mesece pred dospelostjo premije.

PODZAVAROVANJE – O podzavarovanju govorimo, kadar je pri premoženjskem zavarovanju zavarovalna vsota nižja od vrednosti stvari, ki je predmet zavarovanja. Posledica podzavarovanja je, da se škoda ob nastopu zavarovalnega primera povrne v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo.

POGODBA V KORIST TRETJEGA (ZAVAROVALNA) Zavarovalna pogodba, kjer je zavarovalec samo nosilec obveznosti, nosilci pravic pa so druge osebe, beneficiarji, katerim je zavarovalec svoje pravice iz zavarovalne pogodbe odstopil na podlagi nekih drugih medsebojnih pravnih razmerij.

POJASNILNA DOLŽNOST Dolžnost, značilna za adhezijske pogodbe, kjer je stranka, ki vnaprej pripravi pogodbo, dolžna drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe pojasniti vse bistvene sestavine pogodbe.

POKOJNINSKA DRUŽBA – Pokojninska družba je pravna oseba – posebna oblika zavarovalnice, ki sme opravljati le posle prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poslovanje pokojninske družbe ureja Zakon o zavarovalništvu, razen izjem, ki so določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

POKOJNINSKI NAČRT – Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je pokojninski načrt dokument, ki določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Je pogodba, ki določa pravice in obveznosti pogodbenih strank. Pokojninski načrt odobri minister za delo. Posameznik sklene dodatno pokojninsko zavarovanje tako, da se vključi v odobren pokojninski načrt pri pokojninski družbi, vzajemnem pokojninskem skladu ali zavarovalnici.

POKOJNINSKI NAČRT INDIVIDUALNEGA ZAVAROVANJA (INDIVIDUALNI PN) – Oblika pokojninskega načrta, za katerega je značilno, da se vanj lahko vključi vsak posameznik, ki je vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in sicer zgolj samostojno, in tako postane zavarovanec individualnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja.

POKOJNINSKI NAČRT KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA (KOLEKTIVNI PN) – Oblika pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki za vsakega posameznega delavca delno ali v celoti plačuje premije.

POKOJNINSKI NAČRT Z DOLOČENIMI PRAVICAMI – V pokojninskem načrtu z določenimi pravicami je višina dodatne pokojnine določena kot odstotek plače zavarovanca in je vezana na število let, ko je zavarovanec zaposlen pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt. Naložbeno tveganje prevzema delodajalec, ki je ustanovitelj – sponzor pokojninskega načrta z določenimi pravicami – in je dolžan pokrivati tudi morebitne izgube sklada.

POKOJNINSKI NAČRT Z DOLOČENIMI PRISPEVKI – Višina pokojnine pri pokojninskih načrtih z določenimi prispevki ni določena vnaprej in je odvisna od vplačanih premij in doseženega donosa naložb na finančnem trgu. Naložbeno tveganje v celoti prevzema zavarovanec – član. Kadar so naložbeni donosi visoki, se to odraža v visoki pokojnini in obratno: negativna gibanja na finančnih trgih znižajo vrednost sredstev na osebnih računih in posledično dodatno pokojnino.

POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/POSREDNIK Po Zakonu o zavarovalništvu oseba, ki išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega razmerja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov. Pomožni zavarovalni zastopnik lahko prejme zavarovalno ponudbo, ki je naslovljena na zavarovalnico. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika se všteva v dokazovanje pogoja enoletnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov, če je opravljal dela pod mentorstvom osebe, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.

PONUDNIK Oseba, ki želi skleniti (zavarovalno) pogodbo in v ta namen predloži (pisno) ponudbo.

POOBLAŠČENI AKTUAR S strani zavarovalnice imenovani aktuar, ki pripravi mnenje pooblaščenega aktuarja in poročilo. Izmed aktuarjev lahko zavarovalnica za pooblaščenega aktuarja imenuje le tistega, ki ima za to delo licenco.

POPUST Zmanjšanje cene (premije). V zavarovalništvu poznamo komercialne popuste, tehnične popuste ter popuste zaradi bonus-malus sistema.

PORTFELJ Skupek zavarovalnih premij, sklenjenih zavarovalnih pogodb ali naložb, ki ima za zavarovalnico zavarovalne ali finančne učinke.

POTEK ZAVAROVANJA Datum konca trajanja zavarovanja, če zavarovanje ni prekinjeno zaradi drugih razlogov.

POSEBNI ZAVAROVALNI POGOJI – Stopnja zavarovalnih pogojev za določeno podvrsto zavarovanja, po katerih je mogoče sklepati zavarovanja v povezavi s splošnimi pogoji, na katere se nanašajo.

POSREDNIK – Glej zavarovalni posrednik in pozavarovalni posrednik.

Pozavarovalni posrednik Posrednik, ki posreduje pri sklenitvi pozavarovalnega posla med cedentom in cesionarjem.

POZAVAROVALNICA Delniška družba, ki je registrirana za opravljanje pozavarovalnih poslov, torej za pozavarovanje.

POZAVAROVANJE – Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici (Zakon o zavarovalništvu, peti odstavek 2. člena), ki je registrirana za pozavarovanje.

POZAVAROVANJE TEHNIČNEGA REZULTATA (STOP LOSS, SL) Oblika neproporcionalnega pozavarovanja, s katerim se zavarovalnica zaščiti, da skupni merodajni količnik ne bo presegel količnika, ki je dogovorjen s pogodbo. Ko je znesek izplačanih škod že tolikšen, da je dosežen dogovorjeni škodni količnik, prevzame vsa nova izplačila pozavarovalnica.

POZAVAROVATELJ Glej pozavarovalnica.

POŽARNO ZAVAROVANJE Glej zavarovanje požara in elementarnih nesreč.

PREDČASNA DODATNA STAROSTNA POKOJNINA – Predčasna dodatna starostna pokojnina je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo pridobi zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, če je bil vsaj 180 mesecev vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje in je star vsaj 53 let. Pravico do predčasne starostne pokojnine mora omogočati pokojninski načrt, v katerega je zavarovanec vključen. Za pridobitev predčasne dodatne starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

PREDMET ZAVAROVANJA Stvar ali oseba ali premoženjski interes, ki so zavarovani in na katerih se lahko uresniči zavarovana nevarnost in s tem pride do obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.

PREDRAČUNAVANJE – Tudi budžetiranje – je zbiranje, urejanje in obdelovanje podatkov, ki se nanašajo na načrtovanje gospodarske kategorije v prihodnjem obdobju, ter prikazovanje le-teh v predračunih, ki podrobneje obdelujejo načrte poslovanja.

PREMIJA Znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici.

PREMIJSKA STOPNJA – Razmerje med premijo in prevzeto obveznostjo zavarovalnice, preračunano na enoto obveznosti. Najpogosteje se izraža v odstotkih ali promilih od zavarovalne vsote.

PREMIJSKI CENIK – Priročnik za sklepanje zavarovanj, ki v odvisnosti od vrste zavarovanja vsebuje cene zavarovanja ali premijske stopnje.

PREMIJSKI KOLIČNIK Z zakonom predpisani izračun minimalnega kapitala, ki obseg poslovanja zavarovalnice meri na podlagi zbrane premije.

PREMIJSKI POSEL Dajanje neutemeljenih ali pretiranih daril, zaradi izključno katerih se potrošnik odloči za izdelek ali storitev. Potrošnik ne kupi izdelka zaradi izdelka, ampak zaradi darila, ki temu sledi.

PREMIJSKI SISTEM Urejen priročnik za sklepanje zavarovanj, ki vsebuje najmanj premijski cenik s premijskimi stopnjami, poleg tega pa še navodila za sklepanje zavarovanj s komentarji, razlagami, primeri, izvlečki zavarovalnih pogojev itd.

PREMOŽENJE So stvari, pravice in denar, ki so v lasti koga ne glede na to, ali je zanje komu še kaj dolžan. V širšem smislu je premoženje vse, s čimer je mogoče računati pri delovanju in prinaša koristi pri njem. To lahko vključuje tudi premoženje v ljudeh, premoženje v organiziranosti in premoženje v povezavah.

PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE 1. V širšem pomenu sodijo po Zakonu o zavarovalništvu med premoženjska zavarovanja (oziroma v zavarovalno skupino premoženjskih zavarovanj) vsa zavarovanja iz zavarovalnih vrst od 01 do 18 oziroma vsa neživljenjska zavarovanja, kot sledi:

  1. nezgodno zavarovanje,
  2. zdravstveno zavarovanje,
  3. zavarovanje kopenskih vozil,
  4. zavarovanje tirnih vozil,
  5. letalsko zavarovanje,
  6. zavarovanje plovil,
  7. zavarovanje prevoza blaga,
  8. zavarovanje požara in elementarnih nesreč,
  9. drugo škodno zavarovanje,
  10. zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil,
  11. zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov,
  12. zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil,
  13. splošno zavarovanje odgovornosti,
  14. kreditno zavarovanje,
  15. kavcijsko zavarovanje,
  16. zavarovanje različnih finančnih izgub,
  17. zavarovanje stroškov postopka,
  18. zavarovanje pomoči.

 
2. V ožjem pomenu besede opredeljujemo s premoženjskimi zavarovanji zavarovanja, ki krijejo škodo na premoženju, ki ni vozilo. V ožjem pomenu so v tem pojmu tako zajeta le zavarovanja, ki jih Zakon o zavarovalništvu klasificira v zavarovalnih vrstah 08 in 09.

PRENOSNA PREMIJA – Glej rezervacija za prenosno premijo.

PREVARA Namerna povzročitev zmote pri nasprotni stranki kot posledica ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe.

PREVOZNIŠKA ODGOVORNOST Zavarovanje odgovornosti prevoznika za škodo na blagu, ki jo povzroči z uporabo vozila. Po Zakonu o zavarovalništvu sodi tovrstno zavarovanje v zavarovalno vrsto 10 – zavarovanje pri uporabi vozil.

PREVENTIVA – Izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo možnost nastanka škode oziroma znižujejo višino škode, če le-ta nastane. Delovanje zavarovalnice v smeri odpravljanja gospodarske nevarnosti s spremembo objektivnega položaja v zunanjem svetu, iz katerega izvira; v primeru popolnega uspeha nevarnosti ni več in se torej ne more več uresničevati v nevarnostnih dogodkih in v škodah; razlikuje se od zavarovalniškega zatiranja.

PRIJAVNA DOLŽNOST (PRI SKLENITVI ZAVAROVALNE POGODBE) Dolžnost zavarovalca, da pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe naznani zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za oceno rizika. Glej tudi antiselekcija.

PRIORITETA Glej franšiza, samopridržaj.

PRISILNO ZAVAROVANJE – Glej obvezno zavarovanje.

PRO RATA TEMPORIS Način obračuna zavarovalne premije po načelu premosorazmernosti (letna zavarovalna premija/365 dni x število dni obračuna premije po načinu pro rata temporis). Uporablja se na primer pri obračunu premije za začasno kritje, pri doplačilu in povračilu premije in podobno.

PROGRAM ZAVAROVALNE ZAŠČITE Dokument, ki vsako leto posebej opredeljuje tiste pomembne elemente (kapaciteto zavarovalnice – lastni delež oz. prioriteta po zavarovalnih vrstah, limite zaščite, pogoje prevzema pozavarovalnega kritja itd.), na podlagi katerih se zavarovalnica in pozavarovalnica dogovorita za pozavarovanje dela ali celote portfelja zavarovalnice.

PROIZVAJALČEVA ODGOVORNOST Vrsta odgovornosti, ki nastopi tedaj, kadar ima proizvajalčev izdelek kakšno napako, zaradi katere je nevaren, in poškoduje uporabnika izdelka ali kakšno uporabnikovo stvar.

PROPORCIONALNO POZAVAROVANJE Vsaka oblika pozavarovalne zaščite, pri kateri si cedent in cesionar premijo in odškodnine delijo v enakem razmerju. Gre torej za pozavarovanje vnaprej določenega dela rizika, ki je podan v relativni obliki (%). Najpomembnejši obliki iz te skupine sta kvotno pozavarovanje in vsotnopresežkovno pozavarovanje.

PROSPEKTIVNE METODE (ZA OBLIKOVANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ) Skupina metod za izračun matematičnih rezervacij, ki matematične rezervacije izračunavajo s pomočjo vrednotenja sedanje vrednosti prihodnjih obveznosti zavarovalnice in zavarovalcev.

PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje po pravno prosti volji in odločitvi zavarovalnice ter zavarovalca sili k zavarovanju samo njegova lastna gospodarska presoja na podlagi konkretne nevarnosti in iz tega izvirajoče konkretne potrebe po gospodarski varnosti. Prostovoljnost pristopa k zavarovalni pogodbi je tista, ki loči tovrstna zavarovanja od obveznega zavarovanja.

R

RABAT glej popust.

RAČUNOVODSKI IZKAZI Javnosti dostopne informacije, ki v določeni obliki načrtno in urejeno predstavljajo računovodske podatke: bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja (lastniškega) kapitala.

RAČUNOVODSKI KAZALNIKI Kazalniki na podlagi računovodskih podatkov, razčlenjeni na kazalnike stanja vlaganja (financiranja), stanja naložbenja (investiranja), vodoravnega finančnega ustroja, gospodarnosti in donosnosti.

RAČUNOVODSKI STANDARDI Strokovne usmeritve, ki poenoteno obravnavajo računovodske rešitve.

RAČUNOVODSTVO Sestava računovodskega spremljanja in presojanja sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter denarnih kategorij.

RAZMEJENI STROŠKI PRIDOBIVANJA ZAVAROVANJ Računovodska razporeditev (razmejitev) stroškov, ki jih ima zavarovalnica s pridobitvijo novega zavarovanja, enakomerno na celotno trajanje pridobljenega zavarovanja. Tako je enkratni strošek, ki je nastal ob sklenitvi zavarovanja, računovodsko enakomerno razporejen skozi celotno zavarovalno obdobje.
V praksi se razmejeni stroški pridobivanja zavarovanja označujejo s kratico DAC, ki izvira iz angleškega izraza za razmejene stroške pridobivanja zavarovanj (deferred acquisition costs).

RAZPRŠITEV TVEGANJA Razpršitev tveganja v prostoru in času. Prostorska razpršitev pomeni, da želi imeti zavarovalnica razpršene sprejete rizike na čim širšem prostoru, časovna pa, da so sprejeti riziki sprejeti za daljše časovno obdobje. Oba kriterija omogočata bolj enakomerno izravnavo morebitnih škodnih dogodkov.

REDNA PREMIJA Način plačila obveznosti zavarovalca pri dolgoročnih zavarovanjih, kjer za razliko od enkratne premije, zavarovalec svojo obveznost poravnava v rednih časovnih intervalih skozi celo zavarovalno obdobje (npr. enkrat letno). Posamezno dogovorjeno redno premijo lahko spremeni v večkratno premijo (npr. letno premijo plačuje v mesečnih obrokih).
Zaradi neenotnega slovenskega izrazoslovja se namesto tega izraza v praksi pogosto uporablja tudi angleški izraz »regular premium«.

REGISTER ŠKOD Kronološko vodena evidenca zavarovalnih primerov.

REGRES Na osnovi regresne pravice do zavarovanca, ki je kršil določila zavarovalnih pogojev, zahtevano in prejeto nadomestilo za izplačane odškodnine tretji osebi.

REKLAMACIJA ZAVAROVALNE POLICE Sporočilo strokovne službe zavarovalnice zavarovalnemu zastopniku o strokovni ali računski napaki na konkretni zavarovalni polici.

RENTA – Zaporedje periodičnih izplačil, ki lahko s časom naraščajo ali padajo in prenehajo z nastopom določenega dogodka. Najpogosteje je ta dogodek smrt osebe, ki prejema rento, lahko tudi po preteku določenega časa. Če je prekinitev izplačila vezana na smrt osebe, tako rento imenujemo dosmrtna renta, če je izplačevanje neodvisno od življenja in je čas izplačila opredeljen vnaprej, govorimo o finančni renti.

RENTNO ZAVAROVANJE – Oblika življenjskega zavarovanja, kjer je obveznost zavarovalnice opredeljena v obliki dosmrtne rente (z morebitnim garantiranim obdobjem izplačila).

REP REŠEVANJA Čas, ki je potreben, da zavarovalnica izpolni vse obveznosti iz naslova nastalih škod posameznega obdobja.

REPRESIJA – Zaščitne mere in ukrepi za reševanje ljudi in premoženja v primeru nastalega škodnega dogodka. Delovanje zavarovalnice v smeri čim hitrejšega in čimbolj učinkovitega končanja že delujočih nevarnostnih dogodkov in s tem najboljše omejitve gospodarske škode; razlikuje se od zavarovalniškega preprečevanja.

RESPIRO ROK Rok, znotraj katerega se po formalnem poteku zavarovalnega obdobja podaljšajo medsebojne pravice in obveznosti zavarovalnice in zavarovalca. Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti je ta rok 30 dni po poteku zavarovalnega obdobja.

RESTITUCIJA Povrnitev škode, ki se odraža v vrnitvi v prejšnje stanje (povračilo škode v naravi).

RETROAKTIVNI ZAČETEK ZAVAROVANJA – Premik tehničnega začetka zavarovanja in obveznosti plačila premije pred datum sklenitve zavarovanja. Retroaktivnost je mogoča zgolj v primerih, ko med datumom novega začetka zavarovanja in datumom sklenitve zavarovanja ni prišlo do škodnega dogodka. Za razliko od antidatiranja je tovrstni premik dogovorjen in usklajen med obema pogodbenima stranema in ne poskuša spreminjati resničnih datumov sklenitve zavarovanja.

RETROCEDENT Pozavarovalnica, ki prenaša svoje rizike v pozavarovanje, torej pozavarovalnica, ki nastopa kot cedent.

RETROCESIJA Prenos rizika pozavarovalnice v pozavarovanje drugi pozavarovalnici.

RETROCESIONAR Pozavarovalnica, ki prevzema riziko od druge pozavarovalnice.

RETROSPEKTIVNE METODE (ZA OBLIKOVANJE MATEMATIČNIH REZERVACIJ) Skupina metod za izračun matematičnih rezervacij, ki matematične rezervacije izračunavajo s pomočjo vrednotenj že do dne vrednotenja prispelih vplačil zavarovalca.

REZERVACIJA ZA NEIZTEKLE NEVARNOSTI »Dopolnilne« rezervacije za prenosne premije. Oblikuje se v primerih, ko prenosna premija ni oblikovana v višini vseh prihodnjih obveznosti iz sklenjenih zavarovanj.

REZERVACIJA ZA PRENOSNO PREMIJO Rezervacija obveznosti zavarovalnice za tisti del premije, ki je namenjen kritju še nenastalih škodnih dogodkov iz sklenjenih zavarovanj.

REZERVACIJE ZA STORNO Rezervacija za (morebitno) bodočo obveznost zavarovalnice za vračilo dela premije v primeru prekinitve zavarovanj.

REZERVACIJE ZA BONUSE, POPUSTE Rezervacija za (morebitno) bodočo obveznost zavarovalnice za izplačilo morebitnih bonusov ali nagrad oziroma delnega vračila premije, do katerih so upravičeni zavarovanci, zavarovalci ali drugi upravičenci ob koncu zavarovalnega obdobja.

REZERVACIJE ZA JEDRSKE NEVARNOSTI Rezervacija iz skupine rezervacij za katastrofalne rizike, kjer je katastrofalni riziko povezan z delovanjem jedrske sile.

REZERVACIJE ZA KATASTROFALNE RIZIKE Rezervacija (morebitnih) bodočih obveznosti zavarovalnice za škodne dogodke, katerih verjetnost je zelo majhna, potencialna obveznost ob nastanku takega dogodka pa izjemno velika.

REZERVACIJE ZA POTRES Rezervacija iz skupine rezervacij za katastrofalne rizike, kjer je katastrofalni riziko nastanek potresa.

REŽIJSKI DODATEK – Glej stroškovna premija.

RISK MANAGEMENT ­ Upravljanje s poslovnimi tveganji, katerega cilj je preprečevanje in zmanjševanje tveganj v poslovnem sistemu.

RIZIK – glej riziko.

RIZIKO – 1. Nevarnost (v zavarovalnem pomenu).
2. Tveganje. V ožjem pomenu možnost uresničitve nevarnosti na konkretnem zavarovanem predmetu oziroma sam predmet zavarovanja z nevarnostmi, ki jim je izpostavljen.

RIZIKO PREMIJA Glej nevarnostna premija. Pojem se pogosteje uporablja pri življenjskih zavarovanjih, pri premoženjskih zavarovanjih se večkrat uporablja nevarnostna premija.

RIZIKO ZAVAROVANJE – Tržno ime za obliko življenjskega zavarovanja, ki ne vsebuje kritja za doživetje.

S

SAMOPRIDRŽAJ Lastni delež zavarovalnice v okviru neproporcionalnih pozavarovanj. Lahko ga opišemo kot franšizo pozavarovanja.

SAMOZAVAROVANJE – Ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti v skupini lastnih nevarnostnih objektov; razlikuje se od zavarovanja pri zavarovalnici, a tudi od nezavarovanja, saj pomeni ravnanje in položaj gospodarske enote, ki gospodarsko ukrepa za odpravljanje gospodarske škode zaradi uresničevanja gospodarske nevarnosti na njenih objektih ali zaradi njih, ukrepa pa tako, da se zavaruje pri sami sebi.

SATISFAKCIJA Denarni znesek kot nadomestilo osebi, ki je oškodovana na osebni dobrini, kjer restitucija po naravi stvari ni več mogoča. Namenjena je povrnitvi osebne nepremoženjske škode (telesne bolečine, duševne bolečine ipd.).

SEDANJA VREDNOST – Vrednost bodočih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.

SEGMENTACIJA TRGA Postopek, pri katerem poskušamo znotraj na videz enotne strukture skupine rizikov poiskati tiste, ki odstopajo od povprečja.

SELEKCIJA RIZIKA – Postopek zavarovalnice za izbiro rizika, ki ga je pripravljena prevzeti v zavarovanje. Zadnja faza ocene rizika.

SEZNAM PREMIJ Opis pozavarovanih rizikov ekscedentnega pozavarovanja, ki ga sestavlja cedent. Glej tudi bordero.

SISTEM BONUS-MALUS Sistem določanja zavarovalne premije na podlagi škodnega dogajanja. Bonus-malus sistem je določanje zavarovalne premije v odvisnosti od škodnega poteka v predhodnih zavarovalnih letih. Zavarovanec, ki v predhodnih letih ni imel nobenega zavarovalnega primera, ima pravico do nižje zavarovalne premije od izhodiščne (bonus), zavarovanec z več škodnimi primeri v predhodnih letih pa mora plačati višjo zavarovalno premijo od izhodiščne (malus).

SKADENCA Rok za plačilo obveznosti, zapadlost.

SKADENCAR Seznam zapadlih zavarovalnih premij (skadence) po vrstah zavarovanj in zavarovancih na določeni dan.

SKLENITVENI STROŠKI Pri življenjskih zavarovanjih – delež premije, namenjen pokrivanju stroškov, ki zavarovalnici nastanejo ob pridobitvi (oziroma so s pridobitvijo povezani) novega zavarovanca.

SLIP Pisna ponudba za pozavarovanje portfelja, ki jo cesionar pošlje cedentu. Vsebuje vse podatke, potrebne za sklenitev posla med cedentom in cesionarjem oziroma retrocedentom in retrocesionarjem.

SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE Gospodarsko interesno združenje (GIZ), ki združuje zavarovalnice, ki delujejo na slovenskem trgu.

SOCIALNO ZAVAROVANJE Zavarovanje, ki skuša neposredno varovati neko družbeno skupino in zadovoljiti potrebo po gospodarski varnosti z zagotavljanjem zanjo veljavnega vsaj minimuma življenjske ravni.

SOLVENTNOST Glej dolgoročna plačilna sposobnost.

SOLVENTNOST I Trenutno veljavni zakonodajni okvir, ki ureja kapitalsko ustreznost zavarovalnic v EU.

SOLVENTNOST II Okvir predpisov, ki bodo v EU urejali kapitalske zahteve delovanja zavarovalnic v prihodnje (predvidoma po letu 2012).

SOZAVAROVANA OSEBA Oseba, na katero poleg zavarovalca in zavarovanca učinkuje zavarovalna pogodba.

SOZAVAROVANJE – Oblika izravnave rizika, pri kateri se v kritje prevzeti riziko porazdeli na več zavarovalnic. Višina deleža posamezne zavarovalnice v riziku je lahko različna in predstavlja podlago za določitev deleža posamezne zavarovalnice v premiji in morebitni škodi. Vsaka od zavarovalnic, ki so navedene v zavarovalni polici (subjektivna kumulacija strank), odgovarja zavarovancu solidarno, torej za popolno zavarovalnino oziroma odškodnino iz zavarovalne pogodbe, ne glede na prevzeti delež rizika.

SPLOŠNA CIVILNA ODGOVORNOST – Za nastop odškodninske odgovornosti morajo biti podane štiri osnovne predpostavke: škodno dejstvo (praviloma nedopustno ravnanje), škoda, vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodo ter odgovornost. S to obliko varovanja je mogoče zajeti množico pravnih dobrin, če z njihovo kršitvijo nastane škoda, zato tudi govorimo o splošni civilni odgovornosti.

SPLOŠNA ZAVAROVALNICA – Glej kompozitna zavarovalnica.

SPLOŠNI ZAVAROVALNI POGOJI – Zavarovalni pogoji za določeno vrsto zavarovanja, po katerih je mogoče sklepati samostojna zavarovanja.

SPLOŠNO ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (13), ki krije druge vrste odgovornosti, razen odgovornosti, ki so zajete v zavarovanju odgovornosti pri uporabi vozil, zavarovanju odgovornosti pri uporabi zrakoplovov in zavarovanju odgovornosti pri uporabi plovil.

SPROTNO FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA (PAY-AS-YOU-GO – PAYG) – Sprotno financiranje pokojninskega zavarovanja (angl. pay-as-you-go – PAYG) je značilno za javna pokojninska zavarovanja, ki so del socialnega sistema posameznih držav. Značilnost sprotnega financiranja je načelo medgeneracijske izmenjave: aktivna, zaposlena generacija plačuje s svojimi prispevki pokojnine, ki jih prejemajo upokojenci, in pri tem pričakuje, da bo generacija njenih otrok po istem pravilu plačevala pokojnine njim.

SPROŽILEC KRITERIJA Pojem se pojavlja pri zavarovanjih civilne odgovornosti, kjer je zaradi dejstva, da civilna odgovornost traja v času, včasih težko določiti, kaj bi bil zavarovalni primer, ki se mora uresničiti v času trajanja zavarovanja. Običajno se v praksi kot sprožilec kritja pojavljajo bodisi škodno ravnanje, škodni dogodek ali vložitev odškodninskega zahtevka.

STANOVANJSKO ZAVAROVANJE Tržno ime za zavarovanje stanovanjske opreme (stanovanjskih premičnin).

STOPNJA 1. Kar izraža obseg ali raven pojava glede na razpon, lestvico.
2. Razmerje do česa drugega, ponavadi izraženo v odstotkih, kar se običajno uporablja v poslovnih financah.
3. Stopnja udeležbe, kar se uporablja izključno v računovodenju.

STOPNJA UDELEŽBE Relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima podatkoma, od katerih se prvi nanaša na del in drugi na celoto istega pojava. Če razmerje pomnožimo s 100, dobimo odstotno stopnjo udeležbe.

STROŠKI VPLAČIL Pri življenjskih zavarovanjih – delež premije, namenjen pokrivanju stroškov, ki zavarovalnici nastajajo ob vplačilu premije zavarovalca. Čeprav ti stroški nastopajo tudi pri premoženjskih zavarovanjih, jih tam praviloma ne definiramo posebej, ampak so opredeljeni v okviru stroškovne premije.

STROŠKOVNA PREMIJA Delež premije, namenjen pokrivanju stroškov zavarovalnice.

SUBROGACIJA Subrogacija na splošno pomeni zakonski prenos terjatve na drugo osebo. Subrogacijo praviloma zasledimo v primerih, ko neka oseba zaradi upravičenega interesa izpolni obveznost druge osebe.
Pri zavarovanju je subrogacija določena v korist zavarovalnice do oseb, ki so odgovorne za povzročitev škode, in ima nekoliko drugačen pomen kot pri ostalih subrogacijah, saj zavarovalnica pri izplačilu zavarovalnine ne izpolnjuje tuje obveznosti, ampak svojo. Izpeljana je namreč iz škodnega principa, ker bi bil v nasprotnem primeru z izplačilom zavarovalnine, ki bi pomenila plačilo polne škode, prost obveznosti tudi povzročitelj škode (na primer pri požarnem zavarovanju požigalec, pri vlomskem zavarovanju vlomilec ipd.).
V praksi zasledimo največ subrogacij zavarovalnic pri zavarovanju avtomobilskega kaska, običajno do odgovornostnih zavarovalnic povzročiteljev prometnih nesreč.

Š

ŠKODNA REZERVACIJA Rezervacija ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice za že nastale škode, ki jih zavarovalnica še ni izplačala.

ŠKODNA REZERVACIJA ZA NASTALE IN NEPRIJAVLJENE ŠKODE Del škodne rezervacije, ki se nanaša zgolj na tisti del nastalih škod, ki zavarovalnici še niso prijavljene. V praksi se pogosto označuje s kratico IBNR.

ŠKODNA REZERVACIJA ZA NASTALE PRIJAVLJENE ŠKODE Del škodne rezervacije, ki se nanaša zgolj na tisti del nastalih škod, ki so zavarovalnici že prijavljene. V praksi jo včasih označujemo s kratico RBNS.

ŠKODNA REZERVACIJA ZA NASTALE, VENDAR NE DOVOLJ PRIJAVLJENE ŠKODE Del škodne rezervacije za nastale prijavljene škode, ki se nanaša na del nastalih in prijavljenih škod, ki so zavarovalnici prijavljene, vendar ne v celotnem obsegu. V praksi se pogosto označuje s kratico IBNER.

ŠKODNI DOGODEK – Pri premoženjskem zavarovanju negotov, nepričakovan dogodek, ki je neodvisen od volje zainteresiranih oseb in ki v trenutku deluje na zavarovano stvar ali osebe.

ŠKODNI KOLIČNIK Razmerje med škodami in premijami.

ŠKODNI PRINCIP Načelo premoženjskega zavarovanja, katerega namen je povrnitev škode. Premoženjsko zavarovanje tako ni determinirano samo s pravili o zavarovanju, temveč tudi s pravili, ki na splošno veljajo za povrnitev škode. Škodni princip se najbolj prepozna pri prepovedi obogatitve, prepovedi kumulacije odškodninskih zahtevkov z zahtevki iz zavarovanja ter pri subrogaciji.

ŠKODNI SKLAD Sklad, ki deluje pri SZZ in odgovarja za plačilo škod, ki so jih povzročili vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, nezavarovanih zrakoplovov, drugih letalnih naprav in čolnov, ter za plačilo dela odškodnin zavarovalnice, zoper katero je bil uveden stečajni postopek.

ŠKODNOPRESEŽKOVNO POZAVAROVANJE (EXCESS OF LOSS, XL) Oblika neproporcionalnega pozavarovanja, kjer cedent preda v pozavarovanje presežek škode nad dogovorjeno mejo (prioriteto). Za škode do te dogovorjene meje plača škodo v celoti cedent, škodo, ki presega prioriteto, plača cedent do višine prioritete, razliko med škodo in prioriteto pa poravna cesionar.

ŠKODNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, ki je namenjeno nadomeščanju gospodarske škode zaradi nevarnostnih dogodkov na nevarnostnih objektih ali zaradi njih; to škodo lahko izmerimo in nadomestimo z zavarovalnino, določeno z enim od odškodbenih načinov; načelo povezanosti škode in zavarovalnine zahteva, da je znesek zavarovalnine povezan z zneskom škode, načelo prepovedi obogatitve pa, da zavarovalnina ne sme služiti obogatitvi upravičenca; obstajajo tri absolutne zgornje meje, ki jih zavarovalnina za neposredno škodo ne sme preseči: nastala škoda, vrednost nevarnostnega objekta in zavarovalna vsota; razlikuje se od vsotnega zavarovanja.

ŠOMAŽNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje izpada proizvodnje, ki praviloma pokriva fiksne stroške v času izpada proizvodnje, lahko tudi izgubljeni dobiček zaradi izpada proizvodnje.
Glede na to, kaj je bil vzrok za izpad proizvodnje, v zavarovalni stroki najpogosteje srečujemo dve obliki šomažnih zavarovanj, in sicer šomaž – požar (vzrok za izpad proizvodnje je požar) in šomaž – strojelom (vzrok za izpad proizvodnje je lom stroja ali proizvodne linije).
Šomažno zavarovanje je praviloma mogoče skleniti le kot dopolnilno zavarovanje k ustreznemu osnovnemu zavarovanju (požarnemu zavarovanju oziroma strojelomnemu zavarovanju).
V uradni klasifikaciji zavarovalnih vrst po Zakonu o zavarovalništvu je šomažno zavarovanje zavarovanje različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16), ki krije finančne izgube zaradi:

  • poklicnih nevarnosti,
  • nezadostnih prihodkov (na splošno),
  • slabega vremena,
  • izgubljenega dobička,
  • nepredvidenih splošnih stroškov,
  • nepredvidenih poslovnih stroškov,
  • izgube tržne vrednosti,
  • izpada najemnine oziroma prihodka,
  • posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,
  • drugih neposlovnih izgub,

T

TABELA INVALIDNOSTI – Tabele, v katerih so opredeljeni odstotki invalidnosti za popolno in delno izgubo ali okvaro posameznega organa ali uda. Tabela invalidnosti je praviloma sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, uporablja pa se tudi pri drugih oblikah zavarovanj, pri katerih lahko pride do poškodb oseb.

TABLICE MORBIDNOSTI Podatki o verjetnosti, da bo oseba zbolela v naslednjem letu, kjer je verjetnost odvisna (vsaj od) starosti (in spola) osebe.

TABLICE SMRTNOSTI Podatki o verjetnosti, da bo oseba umrla v naslednjem letu, kjer je verjetnost odvisna (vsaj od) starosti (in spola) osebe.

TARIFACIJA Služba zavarovalnice, ki izvaja strokovno in računsko kontrolo zavarovalnih polic in ob nepravilnostih sporoči reklamacijo osebi, ki je izdelala polico.

TEHNIČNA OBRESTNA MERA Obrestna mera, ki jo zavarovalnica uporabi za izračun premije življenjskih zavarovanj.

TEHNIČNA PREMIJA Del zavarovalne premije, ki je namenjen poplačilu zavarovalnin ali odškodnin iz zavarovalnih primerov.

TEHNIČNI POPUST – Popust na višino premije, ki je posledica tehničnih značilnosti zavarovanega predmeta ali izvajanih zaščitnih ukrepov zavarovanca, ki vplivajo na manjši riziko za zavarovalnico.

TEMELJNE NEVARNOSTI – So nevarnosti, ki jih zavarovalnica ponuja kot osnovo in so zavarovane takoj, ko je sklenjena zavarovalna pogodba za določeno vrsto zavarovanja.

TEMELJNI KAPITAL Zakonsko opredeljena kategorija dela kapitala zavarovalnice.

TEORIJA KREDIBILNOSTI Matematična teorija, ki pri izračunih, ki temeljijo na statističnih podatkih in verjetnosti, daje večji pomen tistim podatkom, ki so bolj »kredibilni«, torej bolj zaupanja vredni.

TONTINE Zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovancev dogovori, da bo skupno kapitalizirala svoje prispevke in tako kapitalizirano premoženje razdelila med tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost, oziroma med dediče umrlih zavarovancev oziroma med upravičence, ki so jih določili umrli zavarovanci. Tovrstna zavarovanja po Zakonu o zavarovalništvu sodijo v samostojno zavarovalno vrsto (22).

TOTALKA – Ločimo tehnično totalko, ki je popolno uničenje zavarovane stvari, in ekonomsko totalko, pri kateri je totalnost škode v tem, da stroški popravila dosegajo zavarovalno vrednost stvari in popravilo ekonomsko ni upravičeno.

TRAJANJE ZAVAROVANJA Sestavina zavarovalnega razmerja, s formalnega vidika opredeljena kot obdobje, ko pravno velja zavarovalno razmerje, njegovo pravno trajanje, trajanje po predpisu ali po pogodbi, z materialnega vidika pa kot obdobje, v katerem zavarovalnica odgovarja, jamči za nastalo škodo.

TRAJNA INVALIDNOST Invalidnost s trajnimi posledicami.

TRETJA OSEBA Oseba, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, je pa z zavarovalnim razmerjem nekako povezana. Tipičen primer je oškodovanec pri zavarovanju odgovornosti.

TRŽNO TVEGANJETveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju (zavarovalnice), ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

TVEGANJE 1. Možnost, da se bo uresničila nevarnost, kar bo povzročilo negativne ekonomske posledice.
2. Izpostavljanje nevarnosti, nezmožnost vplivanja, napovedovanja uresničitve nevarnosti z ekonomskimi posledicami.
3. Za dosego cilja podajanje v nevarnost, da se zamišljeno ne bo zgodilo oziroma da se bo zgodilo kaj, kar bo pokvarilo uresničitev zamišljenega.
 
TVEGANJE KONCENTRACIJE – Vsako izpostavljanje tveganju z možnostjo izgube, ki je dovolj velika, da ogroža solventnost ali finančni položaj zavarovalnice ali pozavarovalnice.

U

UNDERWRITING – Angleški izraz za celoto postopkov, ki jih zavarovalnica izvede pred prevzemom rizika v zavarovanje. Zajema analizo rizika, vrednotenje rizika (oceno rizika) in izstavitev zavarovalne police. Neposredni slovenski prevod izraza ne obstaja.

UNIT LINKED ZAVAROVANJE – Naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na enoto premoženja nekega (s strani zavarovalca določenega) vzajemnega sklada.

UNIVERZALNA ZAVAROVALNICA Glej kompozitna zavarovalnica.

UPRAVA DRUŽBE – Organ vodenja družbe, ki zastopa družbo in je med drugim zadolžen za načrtovanje in operativno vodenje družbe.

UPRAVIČENEC Oseba, kateri gredo ob uresničitvi zavarovalnega primera pravice iz zavarovalne pogodbe.

USTVARJANJE GOSPODARSKE VARNOSTI Izhodiščno področje nalog zavarovanja, ki je hkrati cilj in koristen učinek zavarovanja z naslednjimi lastnostmi: gotovost za nadomestitev morebitne gospodarske škode z zavarovanjem, trajnost zagotavljanja gospodarske varnosti v prostoru in času, izravnavanje gospodarskih nevarnosti kot sredstva v ta namen ter končna urejenost izvajanja tega v zavarovalnici.

UTEŽNO POVPREČJE Izračun aritmetičnega povprečja ocen, kjer posamezne ocene niso enakovredne, ampak vsaki od njih dodelimo utež, ki vpliva na pomembnost posamezne ocene.

V

VALUTA – 1. Denarna enota neke države (ali skupine držav – EU).
2. Datum zapadlosti plačila (obveznosti).

VALUTNA KLAVZULA – Klavzula, s katero se znesek neke dogovorjene količine v pogodbi izrazi oziroma veže na neko tujo valuto. Tako se pogodbeni strani zaščitita pred morebitnim naglim razvrednotenjem ali krepitvijo domače valute.
Pred vstopom Slovenije v evroobmočje  je bilo praviloma vsako življenjsko zavarovanje sklenjeno z valutno klavzulo, po kateri so bile obveznosti zavarovalnice in obveznosti zavarovalca opredeljene v evrih (pred tem pa npr. nemških markah).

VALUTNO TVEGANJE – Tveganje, ki izvira iz negotovosti bodočega razmerja med vrednostjo domače in neke tuje valute. Tovrstno tveganje je predvsem pomembno, kadar so bodoče obveznosti opredeljene v drugačni valuti kot pa sredstva, ki so namenjena poplačilu teh obveznosti.

VARČEVALNA Premija Del tehnične premije življenjskih (in pokojninskih) zavarovanj, namenjen poplačilu obveznosti zavarovalnice, ki jih ima slednja v primeru doživetja zavarovanca.

VARNOSTNI DOGODEK Del tehnične premije, s katerim zavarovalnica krije (za zavarovalnico) negativne odklone v pričakovanem (povprečnem) škodnem dogajanju.

VDOVSKA RENTA (POKOJNINA) Zavarovanje oziroma izplačilo rente po zavarovanju, pri katerem se v primeru smrti zavarovanca pravica do rente (delno ali v celoti) prenese na njegovega zakonskega partnerja.

VEČKRATNA PREMIJA – Način poravnave obveznosti zavarovalca, pri katerem se zavarovalec in zavarovalnica dogovorita, da bo, za razliko od enkratne premije, zavarovalec premijo vplačal v več obrokih. Glej tudi redna premija.

VEČKRATNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo, za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti zavarovane stvari.

VEZANI NEVARNOSTNI OBJEKTI – Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekt, pri katerih sta dobrina in vrednost povezani v celoto, saj je v dobrini utelešena vrednost, na primer zgradba, oprema, zaloga; nasprotje nevezanih nevarnostnih objektov.

VIŠJA SILA Dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Kot tak mora biti povzročen od zunaj in ne more biti posledica uporabe neke stvari ali dejavnosti. Višja sila je osnova za oprostitev objektivne odškodninske odgovornosti za nastali dogodek.

VREDNOSTNA ŠKODA – Gospodarska škoda, ki pomeni zmanjšanje ali nezvečanje vrednostnega premoženja oziroma izgubo vrednosti; lahko je vezana na vrsto individualnega premoženja, ki ga škoda zadene, ali pa ne; v poštev prihaja le vezana vrednostna škoda; razlikuje se od naturalne škode.

VSOTA POD RIZIKOM Pri življenjskem zavarovanju, razlika med zavarovalno vsoto (obveznostjo zavarovalnice) in vrednostjo zavarovalne police (matematično rezervacijo).

VSOTNOPRESEŽKOVNO POZAVAROVANJE (SURPLUS REINSURANCE) Oblika proporcionalnega pozavarovanja, pri katerem si cedent in cesionar razdelita sodelovanje individualno na ravni prevzetega rizika glede na zavarovalno vsoto (včasih glede na ocenjeno maksimalno verjetno škodo) in lastni delež cedenta.
Cedent prevzame toliko odstotkov rizika, kolikor odstotkov predstavlja lastni delež v zavarovalni vsoti. V tem deležu si potem cedent in cesionar delita premijo in vsako nastalo škodo, ne glede na višino le-te.

VSOTNO ZAVAROVANJE Zavarovanje, pri katerem se plača vnaprej dogovorjena zavarovalna vsota, ko nastane nevarnostni dogodek; gospodarska škoda se ne predpostavlja, ne ugotavlja in ne meri, prav tako se od nje ne odmeri zavarovalnina oziroma odškodnina po enem od oškodbenih načinov tako kot pri škodnem zavarovanju; pogoj za plačilo zavarovalne vsote je samo nevarnostni dogodek in ne tudi nastala škoda. Vsotna zavarovanja so denimo zavarovanja za primer smrti pri nezgodnih zavarovanjih.

VZAJEMNA SKUPINA – Celotnost nevarnostnih subjektov, ki so v zavarovalnici povezani na podlagi nekaterih gospodarskih nevarnosti, da se oblikuje nevarnostna skupina in izravnajo tveganja v njej; vsi v vzajemno skupino povezani nevarnostni subjekti z zavarovalno premijo prispevajo sredstva za nadomestitev gospodarske škode tistemu med njimi, ki ga škoda doleti.

VZAJEMNA ZAVAROVALNICA – Glej družba za vzajemno zavarovanje.

VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD – Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki se oblikuje s plačilom premij dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in s pripisanimi donosi iz naložb sklada. Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba, njegovi lastniki so zavarovanci sklada. Sredstva vzajemnega pokojninskega sklada so namenjena kritju obveznosti do zavarovancev dodatnega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravljajo zavarovalnice, banke, pokojninske družbe in Kapitalska družba.

VZAJEMNO ZAVAROVANJE Pojem, ki se uporablja pri življenjskih zavarovanjih in predstavlja zavarovanje dveh oseb z isto zavarovalno polico.

VZROČNA ZVEZA Objektivna vez med vzrokom škode oziroma zavarovano nevarnostjo ali škodljivim dejstvom in nastalo škodo. Kljub objektivnosti je podvržena vrednotenju, v teoriji in praksi tako obstaja več teorij – denimo teorija sine qua non, teorija kvalitetnega vzroka, teorija pretežnega vzroka, adekvatna teorija ipd. –, ki jim je skupen poskus ovrednotiti vzročno zvezo zunaj splošne naravne vzročnosti.

Z

ZAČASNO ZAVAROVALNO KRITJE – Kritje zavarovalnice od izdaje ponudbe do začetka pravega kritja, kadar še niso znani vsi podatki za izdajo zavarovalne police ali kadar je potrebno kritje zavarovalnice pred izstavitvijo zavarovalne police (za čas začasnega kritja izda zavarovalnica potrdilo o kritju).

ZAČETEK ZAVAROVANJA – Datum začetka trajanja zavarovanja.

ZAJAMČENI DONOS Minimalni donos, ki ga bo investitor dosegel in za katerega nekdo jamči. V zavarovalništvu je pomemben v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj mora izvajalec pokojninskega zavarovanju jamčiti vsaj z zakonom predpisani minimalni donos.

ZAJAMČENI KAPITAL Zakonsko predpisana meja potrebne višine kapitala, ki ga mora zavarovalnica imeti, da sploh lahko začne delovati.

ZARAČUNANA PREMIJA – Glej obračunana premija.

ZASLUŽENA PREMIJA Dejanski prihodek zavarovalnice v posameznem obračunskem obdobju. Vključuje obračunano premijo in razliko v prenosni premiji ob začetku in koncu obračunskega obdobja (obračunana premija – prenosna premija ob koncu obdobja in prenosna premija ob začetku obdobja).

ZASTARANJE Izguba možnosti uveljavljanja pravice po preteku zakonsko določenega časa. Če torej nosilec pravice svoje pravice več let ne uveljavlja, se domneva, da je izgubil interes na tej pravici.

ZASTOPNIK Glej zavarovalni zastopnik.

ZAVAROVALEC Oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo. Pogosto sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba.

ZAVAROVALNA DOBA Z zavarovalno pogodbo opredeljeno obdobje trajanja zavarovanja.

ZAVAROVALNA PODSKUPINA Po Zakonu o zavarovalništvu uskupinjenje različnih zavarovalnih vrst po različnih kriterijih, ki so sorodni posameznim zavarovalnim vrstam. Posamezna zavarovalna vrsta je lahko udeležena v več zavarovalnih podskupinah v celoti ali le delno. Zakon o zavarovalništvu opredeljuje naslednje zavarovalne podskupine:

  • nezgodna in zdravstvena zavarovanja;
  • zavarovanja vozil (vključuje kasko zavarovanje cestnih vozil, kargo zavarovanje, zavarovanje odgovornosti pri uporabi cestnih vozil in četrto alinejo nezgodnih zavarovanj);
  • pomorska in transportna zavarovanja (vključuje kasko zavarovanje tirnih vozil, kasko zavarovanje plovil, kargo zavarovanje, zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil);
  • zavarovanja zrakoplovov in drugih letalnih naprav (vključuje kasko zavarovanje zrakoplovov, kargo zavarovanje, zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov);
  • požarna in druga škodna zavarovanja (glej premoženjska zavarovanja – ožji pomen);
  • zavarovanja odgovornosti (ki vključuje vsa zavarovanja odgovornosti);
  • kreditna in kavcijska zavarovanja;
  • škodna in nezgodna zavarovanja (vključuje nezgodno zavarovanje, vsa kasko zavarovanja, vsa zavarovanja odgovornosti, kargo zavarovanje in šomažno zavarovanje).

ZAVAROVALNA POGODBA Pogodba, s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.

ZAVAROVALNA POLICA Listina o zavarovalni pogodbi, ki mora vsebovati vse bistvene sestavine zavarovalnega razmerja.
Zavarovalna polica je sestavni del zavarovalne pogodbe. V zavarovalni polici morajo biti zato navedeni vsi podatki, ki omogočajo sklenitev zavarovanja.

ZAVAROVALNA PREMIJA Glej premija.

ZAVAROVALNA SKUPINA Po Zakonu o zavarovalništvu uskupinjenje zavarovalnih vrst v dve med seboj ločeni skupini. Zakon tako združuje zavarovalne vrste od 01 do 18 v skupino premoženjskih zavarovanj, zavarovalne vrste od 19 do 24 pa v skupino življenjskih zavarovanj.

ZAVAROVALNA VREDNOST Stvarna, objektivna vrednost zavarovanega predmeta (pri zgradbah je to gradbena vrednost, pri opremi nabavna vrednost itd.).

ZAVAROVALNA VRSTA Različna zavarovanja, ki so v skladu z Zakonom o zavarovalništvu združena na osnovi glavnih vrst nevarnosti, ki jih krijejo. Zakon o zavarovalništvu kategorizira 24 različnih zavarovalnih vrst.

ZAVAROVALNA VSOTA Zgornja meja obveznosti zavarovalnice po posameznem zavarovalnem primeru – najvišji možni znesek zavarovalnine ali odškodnine, ki jo zavarovalnica lahko izplača po posameznem zavarovalnem primeru.

ZAVAROVALNI HOLDING Po Zakonu o zavarovalništvu je »zavarovalni holding nadrejena oseba, katere glavna dejavnost je pridobivanje deležev in udeležba v podrejenih osebah, ki so izključno ali pretežno zavarovalnice, pokojninske družbe ali pozavarovalnice s sedežem v Evropski uniji ali tuji državi, kjer je vsaj ena oseba zavarovalnica ali pozavarovalnica, pri čemer ta zavarovalni holding ni mešani finančni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.«

ZAVAROVALNI INTERES Predpostavka za veljavnost zavarovanja pri premoženjskem zavarovanju, ki izhaja iz namena tega zavarovanja. Če zavarovanec pri premoženjskem zavarovanju ob nastopu zavarovalnega primera ne bi imel interesa za povrnitev škode, bi bil njegov interes za zavarovanje neupravičen, bržčas špekulativen.

ZAVAROVALNI KODEKS Zbirka pravil, ki naj bi jih zavarovalnice spoštovale pri delu z zavarovalci.

ZAVAROVALNI KRAJ Lokacija, ki je navedena v zavarovalni polici in na kateri se nahajajo zavarovalne stvari.

ZAVAROVALNI NADZOR Nadzor nad delovanjem zavarovalnic. V Sloveniji je za zavarovalni nadzor zadolžena Agencija za zavarovalni nadzor. Nadzor poteka indirektno in direktno. Indirektni nadzor poteka preko rednega poročanja zavarovalnic o njihovem poslovanju, direktni pa z direktnimi pregledi poslovanja.

ZAVAROVALNI POGOJI Pravila, po katerih se sklenejo zavarovanja in določajo pravice in obveznosti oseb, ki sodelujejo v zavarovanju. Običajno jih pripravi zavarovalnica vnaprej v obliki formularja.

ZAVAROVALNI POOL Dve zavarovalnici ali več lahko ustanovita zavarovalni oziroma pozavarovalni pool za opravljanje zavarovalnih oziroma pozavarovalnih poslov, ki krijejo nevarnosti velikih premoženjskih škod, škod iz odgovornosti za jedrsko škodo, proizvajalčeve odgovornosti za farmacevtske izdelke oziroma drugih velikih škod. Pravno-formalno deluje po načelih gospodarskega interesnega združenja, pri opravljanju zavarovalnih oziroma pozavarovalnih poslov pa za pool veljajo enaka načela kot za zavarovalnice.

ZAVAROVALNI POSREDNIK Oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja.

ZAVAROVALNO POSREDOVANJE – Dejavnost oziroma storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe, in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebno pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.

ZAVAROVALNI PRIMER Dogodek, ko se začnejo na predmetu zavarovanja (stvareh ali osebah) v času veljavnosti zavarovalnega kritja uresničevati zavarovane nevarnosti.

ZAVAROVALNI TRG – Iskanje, srečevanje, povezovanje in usklajevanje ponudbe in povpraševanja v nekem prostoru in času ter iz tega izvirajoče po vrsti, kakovosti, količini in ceni opredeljene kupoprodaje zavarovalnih storitev ali določanje, kupoprodaje gospodarske varnosti; zavarovalnih trgov je toliko, kolikor je vrst zavarovanj.

ZAVAROVALNI ZASTOPNIK Oseba, ki v imenu in za račun zavarovalnice sklene zavarovalno pogodbo.

ZAVAROVALNICA Pravna oseba, ki se kot gospodarski subjekt ukvarja z dejavnostjo zavarovanja.

ZAVAROVALNINA Znesek, ki ga zavarovalnica izplača zavarovancu ob nastanku zavarovalnega primera.

ZAVAROVALNIŠKA GOLJUFIJA Ravnanje oseb, ki poskušajo s prevaro pridobiti koristi iz zavarovanja. Poznamo tako prevare pri sklepanju zavarovalnih pogodb (na primer zavarovanje že poškodovane stvari) kot prevare pri izpolnjevanju zavarovalne pogodbe (namerne poškodbe stvari ali oseb, lažno prikazovanje višine škode ipd.).

ZAVAROVALNIŠKA SKUPINA – Izvedena pravno-organizacijska oblika, ki je v Zakonu o zavarovalništvu definirana kot »… skupina, v kateri je zavarovalnica ali zavarovalni holding oziroma mešani zavarovalni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba eni ali večim zavarovalnicam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali tuji državi.« Pojma ne smemo mešati s pojmom zavarovalna skupina.

ZAVAROVALNIŠKI OMBUDSMAN Varuh zavarovančevih pravic.

ZAVAROVALNIŠKO ONEMOGOČANJE – Glej represija.

ZAVAROVALNIŠKO PREPREČEVANJE – Glej preventiva.

ZAVAROVALNO KRITJE Obseg sklenjenega zavarovanja. Glej jamstvo.

ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, ZAVAROVALNO ZASTOPSTVO Sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopanje štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe, ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebno pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.

ZAVAROVALNO RAZMERJE – Razmerje med zavarovalnico in zavarovalcem oziroma zavarovancem, ki nastane, ker neka nevarnost po nevarnostnem objektu in pri nevarnostnem subjektu izziva potrebo po zavarovanju; lahko je prostovoljno zavarovanje ali obvezno (prisilno) zavarovanje, zavarovanje za lasten račun ali zavarovanje za tuj račun.

ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE – Rezervacije za ocenjene prihodnje obveznosti zavarovalnice, ki izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb in z njimi povezanih tveganj.

ZAVAROVALNO TRAJANJE – Glej trajanje zavarovanja.

ZAVAROVALNO TVEGANJETveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zavarovalnice zaradi neustreznih predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij.

ZAVAROVALSTVO – Dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, stvari in premoženjskih interesov.

ZAVAROVANA OSEBA – Oseba, od katere poškodbe, smrti, invalidnosti ali okvare zdravja je odvisno izplačilo zavarovalnine.

ZAVAROVANE NEVARNOSTI Nevarnosti, pred katerimi je predmet zavarovanja zavarovan. Nevarnosti se lahko naštejejo taksativno v zavarovalnih pogojih (zavarovanje za imenovane nevarnosti) ali pa so zavarovane vse nevarnosti, ki niso taksativno naštete kot nezavarovane (all risk zavarovanje).

ZAVAROVANEC Zavarovanec je oseba, čigar zavarovalni interes je zavarovan.
Pri življenjskih zavarovanjih ima večkrat tudi lastnost zavarovane osebe. V praksi pa sta zavarovanec in zavarovalec pretežno ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun.

ZAVAROVANJE – Zavarovanje v širšem smislu je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti. V ožjem smislu pa je nudenje zavarovalne zaščite.

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) – Zavarovanje odgovornosti lastnika oziroma voznika cestnega motornega vozila za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam. Po Zakonu o zavarovalništvu sodi AO zavarovanje med zavarovanja iz zavarovalne vrste zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil (zavarovalna vrsta 10).

ZAVAROVANJE KOPENSKIH VOZIL – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (03), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo:

  • kopenskih vozil na lastni pogon, razen tirnih vozil,
  • kopenskih vozil brez lastnega pogona.

Glej tudi kasko zavarovanje.

ZAVAROVANJE NA DEJANSKO VREDNOST Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na dejansko vrednost zavarovane stvari (upoštevaje amortizacijo) ob nastopu zavarovalnega primera. Če je dejanska vrednost zavarovane stvari višja od zavarovalne vsote, pride do podzavarovanja, če pa je nižja, pride do nadzavarovanja, pri čemer se zaradi načela prepovedi obogatitve izplača le škoda do višine dejanske vrednosti zavarovane stvari.

ZAVAROVANJE NA DOGOVORJENO VREDNOST Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na dogovorjeno vrednost zavarovane stvari, kar po naravi stvari izključuje možnost podzavarovanja.

ZAVAROVANJE NA DVOJNI PRVI RIZIKO Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja, ki je značilen za zavarovanje zbira zavarovanih stvari, se zavarovalnina ravna po principu zavarovanja na prvi riziko, s tem da sta tu določeni dve zavarovalni vsoti, in sicer: višja zavarovalna vsota, ki predstavlja zavarovalno kritje za celoten zbir zavarovanih stvari, in nižja zavarovalna vsota, ki predstavlja zavarovalno kritje za posamezno stvar iz zbira.
Zavarovalnica krije tako škodo za posamezno stvar iz zbira po polnem znesku, največ do dogovorjene nižje zavarovalne vsote, pri tem pa skupna škoda na celotnem zbiru stvari ne sme presegati višje zavarovalne vsote.

ZAVAROVANJE NA NOVO VREDNOST Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na novo vrednost zavarovane stvari (brez upoštevanja amortizacije) ob nastopu zavarovalnega primera. Tudi pri tem odškodbenem načinu lahko pride do podzavarovanja ali nadzavarovanja.
Zaradi upoštevanja načela prepovedi obogatitve se pri tej obliki zavarovanja vedno postavlja pogoj vrednosti zavarovanih stvari ob sklenitvi zavarovanja (60 % nove vrednosti ipd.).

ZAVAROVANJE NA PRVI RIZIKO Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na dogovorjeno zavarovalno vsoto in ne glede na zavarovalno vrednost stvari, kar po naravi stvari izključuje podzavarovanje ali nadzavarovanje. Zavarovalnica tako povrne polno škodo zavarovane stvari, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.
Ta oblika zavarovanja se v praksi uporablja za zavarovanje stvari, kjer je njihovo vrednost ob sklepanju zavarovanja bodisi težko določiti (zbir stvari ipd.) ali se zavarovanje ravna po principu največje (ocenjene) verjetne škode.

ZAVAROVANJE NA TAKSIRANO VREDNOST Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja gre za obliko zavarovanja na dogovorjeno vrednost. Uporablja pa se predvsem pri zavarovanju dragocenosti, umetniških predmetov, arhivskega materiala ipd.

ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN – Zavarovanje v svojem imenu in v korist druge osebe, pri katerem je dolžan obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnjevati zavarovalec, do pravic iz zavarovalne pogodbe pa je upravičena druga oseba, upravičenec.

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI Oblika premoženjskega zavarovanja, pri katerem ne gre za zavarovanje stvari ali osebnih dobrin zavarovanca, temveč za zavarovanje njegovega premoženjskega interesa – civilne odgovornosti. Poznamo več oblik zavarovanja neposlovne civilne odgovornosti (splošno odgovornost, avtomobilsko odgovornost, proizvajalčevo odgovornost ipd.) in poslovne civilne odgovornosti (odgovornost geodetov, notarjev, odvetnikov, revizorjev, zdravnikov ipd.).

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PRI UPORABI PLOVIL – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (12), ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil (vključno s prevozniško odgovornostjo).

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PRI UPORABI VOZIL – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (10), ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom (vključno s prevozniško odgovornostjo). Glej tudi zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PRI UPORABI ZRAKOPLOVOV – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (11), ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav (vključno s prevozniško odgovornostjo).

ZAVAROVANJE PLOVIL – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (06), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo plovil. Glej tudi kasko zavarovanje.

ZAVAROVANJE POMOČI – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (18), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma oziroma stalnega prebivališča.

ZAVAROVANJE POŽARA IN DRUGIH ELEMENTARNIH NESREČ – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (08), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo kasko in kargo zavarovanja), ki nastanejo zaradi:

  • požara,
  • eksplozije,
  • nevihte,
  • drugih naravnih dogodkov, razen neviht,
  • jedrske energije,
  • pogrezanja in drsenja tal.

ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE – Glej zavarovanje stroškov postopka.

ZAVAROVANJE PREVOZA BLAGA – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (07), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza. V praksi temu zavarovanju rečemo kargo zavarovanje.

ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI – Ustvarjanje gospodarske varnosti s prenosom tveganja na zavarovalnico. Razlikuje se od samozavarovanja.

ZAVAROVANJE RAZLIČNIH FINANČNIH IZGUB – Glej šomažno zavarovanje.

ZAVAROVANJE STROŠKOV POSTOPKA – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (17), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse stroške odvetnikov in druge stroške postopka. V praksi se za tovrstna zavarovanja uporablja tudi termin zavarovanje pravne zaščite.

ZAVAROVANJE TIRNIH VOZIL – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (04), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode oziroma izgubo tirnih vozil. Glej tudi kasko zavarovanje.

ZAVAROVANJE ZA LASTEN RAČUN – Zavarovanje na podlagi lastnega zavarovalnega interesa, pri katerem sta zavarovalec in zavarovanec (upravičenec) ista oseba.

ZAVAROVATELJ – glej zavarovalnica.

ZDRAVNIK CENZOR Pooblaščeni zdravnik zavarovalnice, ki sodeluje pri odločanju o sprejemu v zavarovanje (pri osebnih zavarovanjih) in pri reševanju škodnih zahtevkov iz naslova telesnih poškodb in okvare zdravja.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (02), v katero sodijo vsa tista zavarovanja, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krijejo:

  • stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki,
  • izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil in
  • kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah.

ZELENA KARTA – Potrdilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, priznano v državah sistema zelene karte (mednarodne oznake držav članic so navedene na potrdilu).

ZILLMERJEVA METODA Metoda za izračun matematičnih rezervacij, ki med prihodnjimi obveznostmi zavarovalca priznava neto premijo in sklenitvene stroške.

ZMOTA O zmoti govorimo takrat, kadar predstava pogodbene stranke o kakšni bistveni okoliščini pogodbe ne ustreza resničnosti.

Ž

ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA Med življenjska zavarovanja sodijo zavarovanja, pri katerih je v splošnem izplačilo zavarovalnine (nastanek zavarovalnega primera) odvisno od preživetja ali smrti zavarovane osebe in kjer se premija določa na osnovi verjetnostnih tabel (tablic smrtnosti). Po Zakonu o zavarovalništvu so v skupino življenjskih zavarovanj uvrščene naslednje zavarovalne vrste:

  • 19 – življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj, navedenih od številke 20 do 24), ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij;
  • 20 – zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva;
  • 21 – življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada;
  • 22 – tontine;
  • 23 – zavarovanje s kapitalizacijo izplačil, tj. zavarovanje, ki temelji na aktuarskih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje premij izplačila v določenem obdobju in višini;
  • 24 – zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati.

ŽIVLJNEJSKO ZAVAROVANJE, VEZANO NA ENOTE INVESTICIJSKH SKLADOV OZIROMA NA ENOTE KRITNEGA SKLADA Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (21), v katero uvrščamo zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada.

KRATICE

AJPES

Agencija za javnopravne posle in evidence Slovenije

AK

Avtomobilski kasko; zavarovanje avtomobilskega kaska

AN

Avtomobilska nezgoda; nezgodno zavarovanje voznika in potnikov

AO

Avtomobilska odgovornost; zavarovanje avtomobilske odgovornosti

AO plus

Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb

AZN

Agencija za zavarovalni nadzor

BDP

Bruto domači proizvod

CAR

Contractor’s All Risk Policy; gradbeno zavarovanje

CEA

Comite Europeen des Assurances; Evropsko združenje zavarovalnic

CMR

Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga

DAC

Deferred acquisition costs; razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

EAR

Erection All Risk Policy

ESOMAR

European Society for Opinion and Marketing Research

EU

Evropska unija

FLEXA

Fire, lightening, explosion, air craft

GATS

Splošni sporazum o trgovini s storitvami

GIZ

Gospodarsko interesno združenje

IBNER

Incured But Not Enough Reported; rezervacija za nastale, vendar ne dovolj prijavljene škode

IBNR

Incured But Not Reported; rezervacija za nastale neprijavljene škode

KZ

Kazenski zakonik

LAT

Liability Adequacy Test; test ustreznosti obveznosti (zavarovalno-tehničnih rezervacij)

MCR

Minimal Capital Requirement; minimalni kapital – meja, ki bo v okviru Solventnosti II določala spodnji minimum potrebnega kapitala zavarovalnice

MNZ

Ministrstvo za notranje zadeve

MSRP

Mednarodni standardi računovodskega poročanja

OCAI

The Organizational Culture Assessment Instrument

OZ

Obligacijski zakonik

PIBIS

Pravno-informacijska baza Ius Software

PIRS

Poslovni informator Republike Slovenije

PML

Probable Maximum Loss; največja verjetna škoda

PSPN

Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti (angl. SWOT)

RBNS

Reported but not settled; rezervacija za nastale prijavljene škode

ROA

Return on assets – donosnost celotnih sredstev; koeficient čiste donosnosti (lahko dobičkonosnosti) celotnih sredstev

ROE

Return on equity – donosnost (lastniškega) kapitala; koeficient čiste donosnosti (lahko dobičkonosnosti) (lastniškega) kapitala

ROI

Return on investments – donosnost posamezne naložbe; koeficient čiste donosnosti naložbe

ROR

Rate of return – donosnost; koeficient donosnosti

SAD

Slovensko aktuarsko društvo

SCR

Solvency Capital Requirement; solventnostni kapital – meja, ki bo v okviru Solventnosti II določala potrebno višino kapitala zavarovalnice, da bo zavarovalnica z 99,5-% verjetnostjo ostala solventna vsaj eno leto

SRS

Slovenski računovodski standardi

STO

Svetovna trgovinska organizacija

SURS

Statistični urad RS

SWOT

Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats; glej PSPN

SZZ

Slovensko zavarovalno združenje

ULR

Ultimate Loss Ratio; končni škodni količnik

USK

Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti

ZFPPIPP

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

ZGD

Zakon o gospodarskih družbah

ZK

Zelena karta

ZN

Združeni narodi

ZOZP

Zakon o obveznem zavarovanju v prometu

ZPOmK

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence

ZVK

Zakon o varstvu konkurence

ZVPNPP

Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami

ZVPot

Zakon o varstvu potrošnikov

ZZavar

Zakon o zavarovalništvu

Komentarji so zaprti.