Slovar zavarovalnih izrazov
Paketno Zavarovanje
Istočasno zavarovanje vsaj dveh različnih nevarnosti pri isti zavarovalnici, praviloma v okviru iste zavarovalne pogodbe.
Pasivno Pozavarovanje
Prenos rizika zavarovalnice ali pozavarovalnice drugi zavarovalnici oziroma pozavarovalnici.
Permanentno Zavarovanje
Zavarovanje, pri katerem trajanje zavarovanja časovno ni vnaprej opredeljeno. Vsaka stranka pa ima možnost odpovedati zavarovalno pogodbo z dnem dospelosti premije, če to drugi stranki sporoči v določenem roku, v Sloveniji je ta rok najkasneje tri mesece pred dospelostjo premije.
PIBIS
Pravno-informacijska baza Ius Software
PIRS
Poslovni informator Republike Slovenije
PML
Probable Maximum Loss; največja verjetna škoda
Podzavarovanje
O podzavarovanju govorimo, kadar je pri premoženjskem zavarovanju zavarovalna vsota nižja od vrednosti stvari, ki je predmet zavarovanja. Posledica podzavarovanja je, da se škoda ob nastopu zavarovalnega primera povrne v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo.
Pogodba V Korist Tretjega (Zavarovalna)
Zavarovalna pogodba, kjer je zavarovalec samo nosilec obveznosti, nosilci pravic pa so druge osebe, beneficiarji, katerim je zavarovalec svoje pravice iz zavarovalne pogodbe odstopil na podlagi nekih drugih medsebojnih pravnih razmerij.
Pojasnilna Dolžnost
Dolžnost, značilna za adhezijske pogodbe, kjer je stranka, ki vnaprej pripravi pogodbo, dolžna drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe pojasniti vse bistvene sestavine pogodbe.
Pokojninska Družba
Pokojninska družba je pravna oseba – posebna oblika zavarovalnice, ki sme opravljati le posle prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poslovanje pokojninske družbe ureja Zakon o zavarovalništvu, razen izjem, ki so določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pokojninski Načrt
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je pokojninski načrt dokument, ki določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Je pogodba, ki določa pravice in obveznosti pogodbenih strank. Pokojninski načrt odobri minister za delo. Posameznik sklene dodatno pokojninsko zavarovanje tako, da se vključi v odobren pokojninski načrt pri pokojninski družbi, vzajemnem pokojninskem skladu ali zavarovalnici.
Pokojninski Načrt Individualnega Zavarovanja (Individualni Pn)
Oblika pokojninskega načrta, za katerega je značilno, da se vanj lahko vključi vsak posameznik, ki je vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in sicer zgolj samostojno, in tako postane zavarovanec individualnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
Pokojninski Načrt Kolektivnega Zavarovanja (Kolektivni Pn)
Oblika pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki za vsakega posameznega delavca delno ali v celoti plačuje premije.
Pokojninski Načrt Z Določenimi Pravicami
V pokojninskem načrtu z določenimi pravicami je višina dodatne pokojnine določena kot odstotek plače zavarovanca in je vezana na število let, ko je zavarovanec zaposlen pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt. Naložbeno tveganje prevzema delodajalec, ki je ustanovitelj – sponzor pokojninskega načrta z določenimi pravicami – in je dolžan pokrivati tudi morebitne izgube sklada.
Pokojninski Načrt Z Določenimi Prispevki
Višina pokojnine pri pokojninskih načrtih z določenimi prispevki ni določena vnaprej in je odvisna od vplačanih premij in doseženega donosa naložb na finančnem trgu. Naložbeno tveganje v celoti prevzema zavarovanec – član. Kadar so naložbeni donosi visoki, se to odraža v visoki pokojnini in obratno: negativna gibanja na finančnih trgih znižajo vrednost sredstev na osebnih računih in posledično dodatno pokojnino.
Pomožni Zavarovalni Zastopnik/posrednik
Po Zakonu o zavarovalništvu oseba, ki išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega razmerja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov. Pomožni zavarovalni zastopnik lahko prejme zavarovalno ponudbo, ki je naslovljena na zavarovalnico. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika se všteva v dokazovanje pogoja enoletnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov, če je opravljal dela pod mentorstvom osebe, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
Ponudnik
Oseba, ki želi skleniti (zavarovalno) pogodbo in v ta namen predloži (pisno) ponudbo.
Pooblaščeni Aktuar
S strani zavarovalnice imenovani aktuar, ki pripravi mnenje pooblaščenega aktuarja in poročilo. Izmed aktuarjev lahko zavarovalnica za pooblaščenega aktuarja imenuje le tistega, ki ima za to delo licenco.
Popust
Zmanjšanje cene (premije). V zavarovalništvu poznamo komercialne popuste, tehnične popuste ter popuste zaradi bonus-malus sistema.
Portfelj
Skupek zavarovalnih premij, sklenjenih zavarovalnih pogodb ali naložb, ki ima za zavarovalnico zavarovalne ali finančne učinke.
Posebni Zavarovalni Pogoji
Stopnja zavarovalnih pogojev za določeno podvrsto zavarovanja, po katerih je mogoče sklepati zavarovanja v povezavi s splošnimi pogoji, na katere se nanašajo.
Posrednik
Glej zavarovalni in pozavarovalni .
Potek Zavarovanja
Datum konca trajanja zavarovanja, če zavarovanje ni prekinjeno zaradi drugih razlogov.
Požarno Zavarovanje
Glej zavarovanje požara in elementarnih nesreč.
Pozavarovalni Posrednik
Posrednik, ki posreduje pri sklenitvi pozavarovalnega posla med cedentom in cesionarjem.
Pozavarovalnica
Delniška družba, ki je registrirana za opravljanje pozavarovalnih poslov, torej za pozavarovanje.
Pozavarovanje
Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici (Zakon o zavarovalništvu, peti odstavek 2. člena), ki je registrirana za pozavarovanje.
Pozavarovanje Tehničnega Rezultata (Stop Loss, Sl)
Oblika neproporcionalnega pozavarovanja, s katerim se zavarovalnica zaščiti, da skupni merodajni količnik ne bo presegel količnika, ki je dogovorjen s pogodbo. Ko je znesek izplačanih škod že tolikšen, da je dosežen dogovorjeni škodni količnik, prevzame vsa nova izplačila pozavarovalnica.
Pozavarovatelj
Glej pozavarovalnica.
Predčasna Dodatna Starostna Pokojnina
Predčasna dodatna starostna pokojnina je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo pridobi zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, če je bil vsaj 180 mesecev vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje in je star vsaj 53 let. Pravico do predčasne starostne pokojnine mora omogočati pokojninski načrt, v katerega je zavarovanec vključen. Za pridobitev predčasne dodatne starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
Predmet Zavarovanja
Stvar ali oseba ali premoženjski interes, ki so zavarovani in na katerih se lahko uresniči zavarovana nevarnost in s tem pride do obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.
Predračunavanje
Tudi budžetiranje – je zbiranje, urejanje in obdelovanje podatkov, ki se nanašajo na načrtovanje gospodarske kategorije v prihodnjem obdobju, ter prikazovanje le-teh v predračunih, ki podrobneje obdelujejo načrte poslovanja.
Premija
Znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici.
Premijska Stopnja
Razmerje med premijo in prevzeto obveznostjo zavarovalnice, preračunano na enoto obveznosti. Najpogosteje se izraža v odstotkih ali promilih od zavarovalne vsote.
Premijski Cenik
Priročnik za sklepanje zavarovanj, ki v odvisnosti od vrste zavarovanja vsebuje cene zavarovanja ali premijske stopnje.
Premijski Količnik
Z zakonom predpisani izračun minimalnega kapitala, ki obseg poslovanja zavarovalnice meri na podlagi zbrane premije.
Premijski Posel
Dajanje neutemeljenih ali pretiranih daril, zaradi izključno katerih se potrošnik odloči za izdelek ali storitev. Potrošnik ne kupi izdelka zaradi izdelka, ampak zaradi darila, ki temu sledi.
Premijski Sistem
Urejen priročnik za sklepanje zavarovanj, ki vsebuje najmanj premijski cenik s premijskimi stopnjami, poleg tega pa še navodila za sklepanje zavarovanj s komentarji, razlagami, primeri, izvlečki zavarovalnih pogojev itd.
Premoženje
So stvari, pravice in denar, ki so v lasti koga ne glede na to, ali je zanje komu še kaj dolžan. V širšem smislu je premoženje vse, s čimer je mogoče računati pri delovanju in prinaša koristi pri njem. To lahko vključuje tudi premoženje v ljudeh, premoženje v organiziranosti in premoženje v povezavah.
Premoženjsko Zavarovanje
1. V širšem pomenu sodijo po Zakonu o zavarovalništvu med premoženjska zavarovanja (oziroma v zavarovalno skupino premoženjskih zavarovanj) vsa zavarovanja iz zavarovalnih vrst od 01 do 18 oziroma vsa neživljenjska zavarovanja, kot sledi:
- nezgodno zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje,
- zavarovanje kopenskih vozil,
- zavarovanje tirnih vozil,
- letalsko zavarovanje,
- zavarovanje plovil,
- zavarovanje prevoza blaga,
- zavarovanje požara in elementarnih nesreč,
- drugo škodno zavarovanje,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov,
- zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil,
- splošno zavarovanje odgovornosti,
- kreditno zavarovanje,
- kavcijsko zavarovanje,
- zavarovanje različnih finančnih izgub,
- zavarovanje stroškov postopka,
- zavarovanje pomoči.
2. V ožjem pomenu besede opredeljujemo s premoženjskimi zavarovanji zavarovanja, ki krijejo škodo na premoženju, ki ni vozilo. V ožjem pomenu so v tem pojmu tako zajeta le zavarovanja, ki jih Zakon o zavarovalništvu klasificira v zavarovalnih vrstah 08 in 09.
Prenosna Premija
Glej rezervacija za prenosno premijo.
Prevara
Namerna povzročitev zmote pri nasprotni stranki kot posledica ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe.
Preventiva
Izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo možnost nastanka škode oziroma znižujejo višino škode, če le-ta nastane. Delovanje zavarovalnice v smeri odpravljanja gospodarske nevarnosti s spremembo objektivnega položaja v zunanjem svetu, iz katerega izvira; v primeru popolnega uspeha nevarnosti ni več in se torej ne more več uresničevati v nevarnostnih dogodkih in v škodah; razlikuje se od zavarovalniškega zatiranja.
Prevozniška Odgovornost
Zavarovanje odgovornosti prevoznika za škodo na blagu, ki jo povzroči z uporabo vozila. Po Zakonu o zavarovalništvu sodi tovrstno zavarovanje v zavarovalno vrsto 10 – zavarovanje pri uporabi vozil.
Prijavna Dolžnost (Pri Sklenitvi Zavarovalne Pogodbe)
Dolžnost zavarovalca, da pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe naznani zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za oceno rizika. Glej tudi antiselekcija.
Prioriteta
Glej franšiza, samopridržaj.
Prisilno Zavarovanje
Glej obvezno zavarovanje.
Pro Rata Temporis
Način obračuna zavarovalne premije po načelu premosorazmernosti (letna zavarovalna premija/365 dni x število dni obračuna premije po načinu pro rata temporis). Uporablja se na primer pri obračunu premije za začasno kritje, pri doplačilu in povračilu premije in podobno.
Program Zavarovalne Zaščite
Dokument, ki vsako leto posebej opredeljuje tiste pomembne elemente (kapaciteto zavarovalnice – lastni delež oz. prioriteta po zavarovalnih vrstah, limite zaščite, pogoje prevzema pozavarovalnega kritja itd.), na podlagi katerih se zavarovalnica in pozavarovalnica dogovorita za pozavarovanje dela ali celote portfelja zavarovalnice.
Proizvajalčeva Odgovornost
Vrsta odgovornosti, ki nastopi tedaj, kadar ima proizvajalčev izdelek kakšno napako, zaradi katere je nevaren, in poškoduje uporabnika izdelka ali kakšno uporabnikovo stvar.
Proporcionalno Pozavarovanje
Vsaka oblika pozavarovalne zaščite, pri kateri si cedent in cesionar premijo in odškodnine delijo v enakem razmerju. Gre torej za pozavarovanje vnaprej določenega dela rizika, ki je podan v relativni obliki (%). Najpomembnejši obliki iz te skupine sta kvotno pozavarovanje in vsotnopresežkovno pozavarovanje.
Prospektivne Metode (Za Oblikovanje Matematičnih Rezervacij)
Skupina metod za izračun matematičnih rezervacij, ki matematične rezervacije izračunavajo s pomočjo vrednotenja sedanje vrednosti prihodnjih obveznosti zavarovalnice in zavarovalcev.
Prostovoljno Zavarovanje
Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje po pravno prosti volji in odločitvi zavarovalnice ter zavarovalca sili k zavarovanju samo njegova lastna gospodarska presoja na podlagi konkretne nevarnosti in iz tega izvirajoče konkretne potrebe po gospodarski varnosti. Prostovoljnost pristopa k zavarovalni pogodbi je tista, ki loči tovrstna zavarovanja od obveznega zavarovanja.
PSPN
Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti (angl. SWOT)