Slovar zavarovalnih izrazov

Vir: Razlaga zavarovalniških izrazov, zbral in uredil Primož Močivnik, Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z., 2010.
V

Valuta

1. Denarna enota neke države (ali skupine držav – EU).
2. Datum zapadlosti plačila (obveznosti).

Valutna Klavzula

Klavzula, s katero se znesek neke dogovorjene količine v pogodbi izrazi oziroma veže na neko tujo valuto. Tako se pogodbeni strani zaščitita pred morebitnim naglim razvrednotenjem ali krepitvijo domače valute.
Pred vstopom Slovenije v evroobmočje  je bilo praviloma vsako življenjsko zavarovanje sklenjeno z valutno klavzulo, po kateri so bile obveznosti zavarovalnice in obveznosti zavarovalca opredeljene v evrih (pred tem pa npr. nemških markah).

Valutno Tveganje

Tveganje, ki izvira iz negotovosti bodočega razmerja med vrednostjo domače in neke tuje valute. Tovrstno tveganje je predvsem pomembno, kadar so bodoče obveznosti opredeljene v drugačni valuti kot pa sredstva, ki so namenjena poplačilu teh obveznosti.

Varčevalna Premija

Del tehnične premije življenjskih (in pokojninskih) zavarovanj, namenjen poplačilu obveznosti zavarovalnice, ki jih ima slednja v primeru doživetja zavarovanca.

Varnostni Dogodek

Del tehnične premije, s katerim zavarovalnica krije (za zavarovalnico) negativne odklone v pričakovanem (povprečnem) škodnem dogajanju.

Vdovska Renta (Pokojnina)

Zavarovanje oziroma izplačilo rente po zavarovanju, pri katerem se v primeru smrti zavarovanca pravica do rente (delno ali v celoti) prenese na njegovega zakonskega partnerja.

Večkratna Premija

Način poravnave obveznosti zavarovalca, pri katerem se zavarovalec in zavarovalnica dogovorita, da bo, za razliko od enkratne premije, zavarovalec premijo vplačal v več obrokih. Glej tudi redna premija.

Večkratno Zavarovanje

Zavarovanje iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo, za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti zavarovane stvari.

Vezani Nevarnostni Objekti

Gospodarski predmeti kot nevarnostni objekt, pri katerih sta dobrina in vrednost povezani v celoto, saj je v dobrini utelešena vrednost, na primer zgradba, oprema, zaloga; nasprotje nevezanih nevarnostnih objektov.

Višja Sila

Dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Kot tak mora biti povzročen od zunaj in ne more biti posledica uporabe neke stvari ali dejavnosti. Višja sila je osnova za oprostitev objektivne odškodninske odgovornosti za nastali dogodek.

Vrednostna Škoda

Gospodarska škoda, ki pomeni zmanjšanje ali nezvečanje vrednostnega premoženja oziroma izgubo vrednosti; lahko je vezana na vrsto individualnega premoženja, ki ga škoda zadene, ali pa ne; v poštev prihaja le vezana vrednostna škoda; razlikuje se od naturalne škode.

Vsota Pod Rizikom

Pri življenjskem zavarovanju, razlika med zavarovalno vsoto (obveznostjo zavarovalnice) in vrednostjo zavarovalne police (matematično rezervacijo).

Vsotno Zavarovanje

Zavarovanje, pri katerem se plača vnaprej dogovorjena zavarovalna vsota, ko nastane nevarnostni dogodek; gospodarska škoda se ne predpostavlja, ne ugotavlja in ne meri, prav tako se od nje ne odmeri zavarovalnina oziroma odškodnina po enem od oškodbenih načinov tako kot pri škodnem zavarovanju; pogoj za plačilo zavarovalne vsote je samo nevarnostni dogodek in ne tudi nastala škoda. Vsotna zavarovanja so denimo zavarovanja za primer smrti pri nezgodnih zavarovanjih.

Vsotnopresežkovno Pozavarovanje (Surplus Reinsurance)

Oblika proporcionalnega pozavarovanja, pri katerem si cedent in cesionar razdelita sodelovanje individualno na ravni prevzetega rizika glede na zavarovalno vsoto (včasih glede na ocenjeno maksimalno verjetno škodo) in lastni delež cedenta.
Cedent prevzame toliko odstotkov rizika, kolikor odstotkov predstavlja lastni delež v zavarovalni vsoti. V tem deležu si potem cedent in cesionar delita premijo in vsako nastalo škodo, ne glede na višino le-te.

Vzajemna Skupina

Celotnost nevarnostnih subjektov, ki so v zavarovalnici povezani na podlagi nekaterih gospodarskih nevarnosti, da se oblikuje nevarnostna skupina in izravnajo tveganja v njej; vsi v vzajemno skupino povezani nevarnostni subjekti z zavarovalno premijo prispevajo sredstva za nadomestitev gospodarske škode tistemu med njimi, ki ga škoda doleti.

Vzajemna Zavarovalnica

Glej družba za vzajemno zavarovanje.

Vzajemni Pokojninski Sklad

Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki se oblikuje s plačilom premij dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in s pripisanimi donosi iz naložb sklada. Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba, njegovi lastniki so zavarovanci sklada. Sredstva vzajemnega pokojninskega sklada so namenjena kritju obveznosti do zavarovancev dodatnega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravljajo zavarovalnice, banke, pokojninske družbe in Kapitalska družba.

Vzajemno Zavarovanje

Pojem, ki se uporablja pri življenjskih zavarovanjih in predstavlja zavarovanje dveh oseb z isto zavarovalno polico.

Vzročna Zveza

Objektivna vez med vzrokom škode oziroma zavarovano nevarnostjo ali škodljivim dejstvom in nastalo škodo. Kljub objektivnosti je podvržena vrednotenju, v teoriji in praksi tako obstaja več teorij – denimo teorija sine qua non, teorija kvalitetnega vzroka, teorija pretežnega vzroka, adekvatna teorija ipd. –, ki jim je skupen poskus ovrednotiti vzročno zvezo zunaj splošne naravne vzročnosti.