Slovar zavarovalnih izrazov

Škodna Rezervacija

Rezervacija ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice za že nastale škode, ki jih zavarovalnica še ni izplačala.

Škodna Rezervacija Za Nastale In Neprijavljene Škode

Del škodne rezervacije, ki se nanaša zgolj na tisti del nastalih škod, ki zavarovalnici še niso prijavljene. V praksi se pogosto označuje s kratico IBNR.

Škodna Rezervacija Za Nastale Prijavljene Škode

Del škodne rezervacije, ki se nanaša zgolj na tisti del nastalih škod, ki so zavarovalnici že prijavljene. V praksi jo včasih označujemo s kratico RBNS.

Škodna Rezervacija Za Nastale, Vendar Ne Dovolj Prijavljene Škode

Del škodne rezervacije za nastale prijavljene škode, ki se nanaša na del nastalih in prijavljenih škod, ki so zavarovalnici prijavljene, vendar ne v celotnem obsegu. V praksi se pogosto označuje s kratico IBNER.

Škodni Dogodek

Pri premoženjskem zavarovanju negotov, nepričakovan dogodek, ki je neodvisen od volje zainteresiranih oseb in ki v trenutku deluje na zavarovano stvar ali osebe.

Škodni Količnik

Razmerje med škodami in premijami.

Škodni Princip

Načelo premoženjskega zavarovanja, katerega namen je povrnitev škode. Premoženjsko zavarovanje tako ni determinirano samo s pravili o zavarovanju, temveč tudi s pravili, ki na splošno veljajo za povrnitev škode. se najbolj prepozna pri prepovedi obogatitve, prepovedi kumulacije odškodninskih zahtevkov z zahtevki iz zavarovanja ter pri subrogaciji.

Škodni Sklad

Sklad, ki deluje pri SZZ in odgovarja za plačilo škod, ki so jih povzročili vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, nezavarovanih zrakoplovov, drugih letalnih naprav in čolnov, ter za plačilo dela odškodnin zavarovalnice, zoper katero je bil uveden stečajni postopek.

Škodno Zavarovanje

Zavarovanje, ki je namenjeno nadomeščanju gospodarske škode zaradi nevarnostnih dogodkov na nevarnostnih objektih ali zaradi njih; to škodo lahko izmerimo in nadomestimo z zavarovalnino, določeno z enim od odškodbenih načinov; načelo povezanosti škode in zavarovalnine zahteva, da je znesek zavarovalnine povezan z zneskom škode, načelo prepovedi obogatitve pa, da zavarovalnina ne sme služiti obogatitvi upravičenca; obstajajo tri absolutne zgornje meje, ki jih zavarovalnina za neposredno škodo ne sme preseči: nastala škoda, vrednost nevarnostnega objekta in zavarovalna vsota; razlikuje se od vsotnega zavarovanja.

Škodnopresežkovno Pozavarovanje (Excess Of Loss, Xl)

Oblika neproporcionalnega pozavarovanja, kjer cedent preda v pozavarovanje presežek škode nad dogovorjeno mejo (prioriteto). Za škode do te dogovorjene meje plača škodo v celoti cedent, škodo, ki presega prioriteto, plača cedent do višine prioritete, razliko med škodo in prioriteto pa poravna cesionar.

Šomažno Zavarovanje

Zavarovanje izpada proizvodnje, ki praviloma pokriva fiksne stroške v času izpada proizvodnje, lahko tudi izgubljeni dobiček zaradi izpada proizvodnje.
Glede na to, kaj je bil vzrok za izpad proizvodnje, v zavarovalni stroki najpogosteje srečujemo dve obliki šomažnih zavarovanj, in sicer šomaž – požar (vzrok za izpad proizvodnje je požar) in šomaž – strojelom (vzrok za izpad proizvodnje je lom stroja ali proizvodne linije).
Šomažno zavarovanje je praviloma mogoče skleniti le kot dopolnilno zavarovanje k ustreznemu osnovnemu zavarovanju (požarnemu zavarovanju oziroma strojelomnemu zavarovanju).
V uradni klasifikaciji zavarovalnih vrst po Zakonu o zavarovalništvu je šomažno zavarovanje zavarovanje različnih finančnih izgub (zavarovalna vrsta 16), ki krije finančne izgube zaradi:

• poklicnih nevarnosti,
• nezadostnih prihodkov (na splošno),
• slabega vremena,
• izgubljenega dobička,
• nepredvidenih splošnih stroškov,
• nepredvidenih poslovnih stroškov,
• izgube tržne vrednosti,
• izpada najemnine oziroma prihodka,
• posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,
• drugih neposlovnih izgub,